Tri vrednote orientacije individua: Svoboda, Resnica, Pogum.

Objavljeno: 4. junija 2006

V četrtek, 1. junija se je v Galeriji Družina odvila Diskusijska kavarna z naslovom: Vrednote Vzhoda in Zahoda. Strokovnjakoma dr. Igorju Škamperletu in g. Gregorju Rjavcu se je pri diskusiji pridružilo okoli 24  gostov.

Platon je že v antiki izpeljal pravcato lestvico vrednot, prvo sistematično in popolno, kar nam jih je predala antika.

1. Prvo in najvišje mesto pripada bogovom, se pravi vrednotam, ki bi jih lahko imenovali religiozne.
2. Takoj za bogovi pride duša, ta je v človeku najvišji in najboljši del, z njej lastnima vrednotama vrline in spoznanja (duhovnima vrednotama).
3. Na tretjem mestu je telo s svojimi vrednotami (danes bi dejali življenjskimi vrednotami).
4. Na četrto mesto pridejo dobrine imetja, bogastvo in druge zunanje dobrine.

Platon v odlomku Zakoni pravi: »Od vseh dobrin, ki jih ima vsakdo v posesti, je najbolj božanska, takoj za bogovi, duša«.

Po uvodu je o vrednotah v tibetanski kulturi spregovoril g. Gregor Rjavec, ki je tajnik Društva za podporo Tibetu. Poudaril je, da so bistvo pristne sreče duhovne vrline, kot so ljubezen, sočutje, potrpežljivost, strpnost, odpuščanje in ponižnost.

Dr. Igor Škamperle, profesor na Filozofski fakulteti na oddelku za Sociologijo kulture je slikovito opisal izročilo vrednot pri Slovencih in v zahodni družbi. V pregledni obliki intelektualnih, umetniških tokov prelomnega obdobja človeške zgodovine, nam je slikovito prikazal pomen in vlogo vrednot  v filozofiji, umetnosti, kulturi. Poudaril je, da naj bi bile vrednote načeloma obče, univerzalne. Diskusija se je živahno nadaljevala po skupinah, kjer so udeleženci prišli do zaključkov, da so ljubezen, poštenost in strpnost poglavitne vrednote. Izgubljajo svoj pomen, zato se moramo truditi in jih prenašati v vsa svoja okolja.

Moderirala sem Mojca Perat.

Dokument