Aleš Čerin: Spustiti iz rok …

Objavljeno: 3. novembra 2014

Besedilo je objavljeno tudi na avtorjevem blogu PREPROSTOST

Ponavadi, ko pišem o vzgoji, se velikokrat zapičim v to kako se starši oklepamo svojih otrok, jih privezujemo nase in ne spustimo pravočasno (ali pa sploh ne) v svet. Tudi na drugih področjih je tako. Kdor je kdaj z vsem srcem vodil kakšen projekt, kjer se je postavljalo nekaj novega, ve kako težko je “otroka” – tudi potem, ko je že odrasel – spustiti iz rok. V svet. Da zaživi samostojno življenje, na svoj način. Da torej prepustimo vodenje drugemu in se ne vtikamo več. Včasih prav boli.

Težko je spustiti iz rok

Ste že kdaj občutili kako težko je spustiti iz rok delo, ki ste ga z veseljem opravljali? Ko ste postali voditelj, se vaše področje razširi od opravljanja dela pod vodenjem drugega k organizaciji in vodenju. Razširi se torej področje dela, človek bi pa še naprej rad delal isto kot prej. Ker dobro zna, drugi pa seveda ne. Opažam, da je voditeljem delo, ki so ga z veseljem opravljali, težko “spustiti iz rok”.

Pravzaprav v resnici ni lahko svojega dela prepustiti drugemu. Več vzrokov je za to. Naj jih nekaj preprosto naštejem: nimam časa, niti potrpežljivosti, da bo druge učil (“Prej naredim sam!”), nimam zaupanja v sodelavce, bojim se, da bi izgubil nadzor, včasih pa v resnici nimam primernih ljudi, ki bi jim predal ali pa svoje delo preprosto rad opravljam.

Pri vsem tem pomaga, da se postopno zavemo, da smo z vodenjem prevzeli več odgovornosti (še za delo drugih) in da se moramo kot voditelj preseliti na druga delovna področja – moramo začeti upravljati (vire, sisteme, …) in voditi (ljudi, zagotavljati vizijo). Tega pa še nismo počeli in smo na začetku nerodni. Vodenja se – razen redkih posameznikov (na primer skavtski voditelji) – nismo nikjer učili.

Tega se nismo učili …

Tudi poverjanja nalog – pa naj bo to svojim sodelavcem v podjetju, naj bo to kolegom v nevladni organizaciji ali pa starši otrokom – se nismo nikjer tako lepo sistematično učili. Niti nismo imeli veliko možnosti vaditi to veščino. Tudi zato se branimo poverjanja. Raje kar opravimo sami. Tako vemo kako je delo opravljeno. A za druge pomembne naloge nam zmanjkuje časa.

Kje pa lahko najdemo zalogo časa za poverjanje? Kako se pravzaprav to naredi? Katera vprašanja naj si postavita (in nanje odgovorita) voditelj, ki nalogo poverja in sodelavec, ki nalogo sprejema? Kaj je pri tem najbolj pomembno?

Še malo reklame

Naslednji teden, v torek, 11. novembra od 8.30 do 16.30 vodim delavnico ‘Poverjanje – Kako naj voditelj spusti iz rok?’, kjer se bomo učili veščine poverjanja. Delavnica je namenjena voditeljem na različnih ravneh, predvsem tistih v nevladnih organizacijah, vodjem skupin, timov ali večjih projektov in tudi staršem ter vzgojiteljem otrok. Več o delavnici in prijava Povabljeni!

Aja, še tole: vsi, ki se udeležite delavnice, dobite knjižico mojo knjižico o poverjanju. Če pa na delavnico ne morete, lahko naročite samo knjižico.

Pravzaprav je moja delavnica samo ena od petih v sklopu treninga za voditelje ‘Vodim, torej sem!’. Žal ste vizijo že zamudili, na druge se pa lahko še prijavite.

Aleš Čerin

Aleš Čerin je oče štirih otrok, magister farmacije, podjetnik in bloger.

Tags: aleš čerin, blog, delegiranje, poverjanje, vodenje, vodim torej sem