Janko Korošec, vodja Socialnega tedna 2015: “Če gremo v dialog le zato, da bi dokazali svoj prav, je zelo verjetno da nimamo prav.”

Objavljeno: 19. junija 2015

Z velikim veseljem naznanjamo, da je mesto novega vodje Socialnega tedna prevzel naš stari znanec Janko Korošec. Pred petimi leti se nam je prvič pridružil kot organizator dogodka v svoji župniji, iz leta v leto pa postal čedalje bolj nepogrešljiv sodelavec Socialnega tedna. Prehod v najbolj odgovorno funkcijo je bil tako po eni strani naraven, po drugi strani pa je bila to odločitev, ki je z njegove strani zahtevala še večjo predanost ter časovno in vsebinsko vpletenost.
Vsekakor funkcija, polna izzivov in ustvarjalnega dela. Zato se Janko ni mogel izogniti nekaterim radovednim vprašanjem.

Celoten intervju z Jankotom Korošcem si preberite na strani Socialnega tedna.

Koliko noči nisi prespal, preden si se dokončno odločil, da letos sprejmeš ponudbo vodenja Socialnega tedna?
Zanimivo vprašanje, nisem beležil. Mogoče celo kakšno premalo 😉 Pravzaprav sem se odločil kar hitro. Po premisleku, a vseeno hitro. Še vsako leto do sedaj sem pri Socialnem tednu delal nekaj takega, česar se prej še nisem lotil.

Ne rečem, da ni bilo zadosti prostora za nove izkušnje tudi pri dosedanjih zadolžitvah, ampak mislim, da se take ponudbe ne zavrne. Delo bo izziv (je že -;), ampak mi ni žal, da sem ga sprejel. Za-upam, da ga bom opravil v dobro vseh.

V čem vidiš posebnost letošnjega Socialnega tedna in izbrane teme?
Na nek način so bile vse do sedanje teme posebne. Mogoče je posebnost letošnje, da je nekako nadaljevanje lanske ali pa mogoče bolje povedano, poskuša poiskati odgovor na lani pogosto zastavljeno vprašanje, zakaj ne skočimo ven iz cone obdobja.

Odgovor iščemo v pomanjkanju pravega dialoga oziroma v napačnem načinu vodenja dialoga, ki je v Sloveniji pogosto namenjen predvsem prepričevanju sogovornika v svoj prav, edini prav, ne pa v iskanje resnice.

Kje po tvojem osebnem mnenju bi se moral v naši družbi vzpostaviti dialog? Katere so tiste teme, kjer vpijemo drug čez drugega in se ne zmoremo slišati?
Mogoče bo odgovor presenečenje. Najprej se je treba truditi za dialog pri tistih, ki so nam blizu. Tako na osebni ravni kot tudi širše se dialog začne pri bližnjih. Če ne obvladamo pravil dialoga v komunikaciji s tistimi, s katerimi bi morali hoditi proti istemu cilju, ga bomo še manj z onimi, s katerimi skupni cilj šele iščemo.

Tem, kjer vpijemo drug čez drugega in se ne moremo slišati, je veliko, se pa bojim, da so teme le sredstvo. Ozadje je drugje. Kot družba smo ranjeni. Nimamo zadosti samozavesti, da bi se soočili drug z drugim. Če gremo  v dialog le zato, da bi dokazali svoj prav, je zelo verjetno da nimamo prav.

Pri dialogu se je potrebno vprašati tudi kdo daje in kdo prejema. Če nisem sposoben prejemanja, potem moje sodelovanje v dialogu ne bo kakovostno. Dialog mora spremeniti tudi mene, ne le sogovorca.

Kako ti kot oče 2 odraščajočih sinov (a imaš še kakšnega?)pojasniš svojim naslednikom, zakaj je smiselno posvetiti tolikanj časa in energije organizaciji takega tedna?
No, dvema odraščajočima sinovoma naj ne bi bilo treba prav veliko razlagati, zakaj se oče vsake toliko časa odpravi na Socialno akademijo, ali zakaj kdaj celo odleti kam za dan, dva. To bi morala sprejeti kot čas, ki ga je treba izkoristiti 😉
Šalo na stran. Imam občutek, da niti ne potrebujeta veliko pojasnil. Zagotovo se kdaj pa kdaj vprašata, ali bi lahko svoj čas in energijo posvetil čemu drugemu, ampak mislim da mi zaupata, da ima moje prostovoljstvo smisel. Še več, za svoja leta sta me pri prostovoljstvu že zdavnaj presegla. Hm, ju moram vprašati, ali ju vlečejo moje besede ali miče moj zgled.

Tags: Janko Korošec, socialni teden