Poklic mladinski delavec: pomislekov preveč – z mladimi težko delaš, če nimaš VII. stopnje izobrazbe

Objavljeno: 24. junija 2016

V petek, 24. junija 2016 je v prostorih MIZŠ potekala seja Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje. Ena od točk na seji je bila tudi obravnava poklicnega standarda mladinski delavec / mladinska delavka.

Poklicni standard na seji ni bil potrjen.

Tudi zavrnjen ni bil. Njegova obravnava je bila zaradi množice pomislekov navzočih prestavljena na naslednjo sejo, ki bo predvidoma jeseni.

Pomisleki

Pomisleki so bili dveh vrst. Nekaj več kot polovica jih je temeljila na napačnih predpostavkah. Drugi skupini pomislekov, teh jih je bilo malo manj kot polovica, pa je bilo skupno to, da so bili podkrepljeni s strahom pred prevelikim odpiranjem polja izobraževanja. Logično: sistemi, ki v naši družbi delujejo že dolgo in so v njej trdno zasidrani, imajo vedno določen odpor pred spreminjanjem in majanjem njihovih pozicij. Ne glede na to, kako se družbena percepcija poklicev, stopenj izobrazbe, neformalno in priložnostno pridobljenih znanj, učenja in kar je še takega, vendarle spreminja.

Zgovorna je bila izjava enega od članov sveta (pišem po spominu): »NPK za nekatere tehnične poklice, kot je npr. vodovodar, in za nižje stopnje zahtevnosti, nas v Sloveniji ni strah sprejemati. Čim pa pridemo na višje stopnje in na humanistiko, pa nastane problem.« Izraženi so bili tudi pomisleki o samem duhu nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki naj bi bili primarno potrjevanje poklicnih kompetenc z delom in ne z izobraževalnimi programi: »A zdaj bo pa človek kar malo delal z mladimi in bo prišel do poklica?«

Osebno se mi je najbolj strašljiv zdel argument, da imamo celotno polje izobraževanja postavljeno na VII. stopnjo. »Zdaj bi pa to kar rušili?! Saj vsi vemo, da če človek nima VII. stopnje izobrazbe, z mladimi zelo težko dela kakovostno!« Res je. Na deset tisoče staršev, ki mladinskim delavcem vedno znova zaupa svoje otroke in mladoletne mlade, je popolnoma nespametnih. Tem ljudem brez VII. stopnje!

K sreči smo uspeli prisotni člani strokovne skupine večino tiste druge, večje skupine argumentov, jasno izničiti.

Naj jih naštejem nekaj – za nasmejan konec tedna:

• Mladinski delavec je poklic, ki ga bodo po Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju lahko pridobivali samo mladi med 15. in 29. letom. Popolna neresnica. Večina zaposlenih mladinskih delavcev je starih nad 30 let.
• Mladinski zakon se jasno navezuje na Zakon o prostovoljstvu. Prostovoljstvo pa je zelo regulirano. Torej je ta poklic že zelo reguliran in ga ni potrebno regulirati dodatno. Kaj pomeni reguliran poklic? Ali ni to izraz, ki povezuje izobrazbo in poklic? In – ali mi prijatelj, ki ima poklic malarja ne more prostovoljno pomagati prepleskati sobe???
• Ta poklicni standard bo pogoj za delo v mladinskem sektorju. Kje pa to piše?
• S tem močno posegamo v dogajanje v političnih strankah. Tudi njihovi podmladki so namreč mladinske organizacije. Mar ne posega vsaj 500 zakonov, tudi tisti o varnosti na delovnem mestu, pa še kateri, bolj resno v dogajanje v političnih strankah, kot tale NPK???
• Program PUM je že zelo reguliran. Zakaj torej dodatna regulacija? Morda zato, ker določeno zagotovilo tako delodajalci kot tudi delojemalci in uporabniki vendarle potrebujemo – in ker PUM predstavlja veliko manj kot 5% mladinskega dela.
• Ni res, da imajo v Estoniji NPK mladinski delavec.Zakaj potem obstaja kar nekaj dokumentacije o tem, da je?

Večina tovrstnih pomislekov je prihajala od ene same osebe. A dovolj. Ko morje, pod katerim je mivka, vzvaloviš, se nekaj časa ne poleže. In je potrebno pač počakati, da se.

Da se motna voda in strahovi razblinijo.

Matej Cepin

/ blog izraža osebno mnenje avtorja in ne nujno stališča Socialne akademije. /

Tags: MIZŠ, mladinski delavec, Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje