Poklicni standard Mladinski delavec uspel na prvi stopnički!

Objavljeno: 7. junija 2016

Sem Matej Cepin, po izobrazbi univ. dipl. ing. računalništva in informatike, zasebno mož in oče, po poklicu pa …

Res je. Moja poklicna identiteta je v krizi. Ta se je še poglobila prejšnji teden, ko me je najstarejša hči (6 let) izzvala, če bi v njenem razredu predstavil svoj poklic. »Kaj pa po tvojem jaz pravzaprav delam?« sem jo vprašal?

Moja glavna poklicna identiteta je mladinski delavec. Sem oseba, ki v neformalnih (morda bi jim lahko rekli tudi obšolskih) okoljih dela z mladimi in za mlade, krepi njihovo družbeno participacijo, skuša prepoznavati edinstvene sposobnosti vsakega od njih ter jih usmerjati v dobro družbe.

Kaj pa je to za en poklic?

Najbrž ste že slišali za skavtske in taborniške voditelje, pa za animatorje, za zaposlene v mladinskih centrih in ostalih mladinskih organizacijah … Takšno delo večina opravlja prostovoljno, nekateri – v Sloveniji nas je, recimo, okoli 300 – pa tudi v obliki delovnega razmerja.

Gre za edinstven poklic, ki ima komaj kaj skupnega z učiteljem, socialnim delavcem, socialnim pedagogom, projektnim menedžerjem, turističnim animatorjem in kar je še takega. Gre za poklic z več kot 150-letno tradicijo. Nastal je nekako z industrializacijo – v času, ko se je pač pojavila mladina in vsi z njo povezani izzivi.

Gre za poklic z edinstvenim korpusom znanja, ki obsega skupinsko delo, individualno delo z mladimi, vzgojo, projektno načrtovanje in menedžment, socialni marketing, osnove socialnega dela in socialne pedagogike, delo z mladimi z manj priložnostmi …

Pa vendar se za ta poklic v Sloveniji ne da nikjer formalno izobraziti. Od države se nikjer ne da dobiti potrdila, da si mladinski delavec.

Morda bo stvar kmalu drugačna

Urad RS za mladino je že nekaj časa nazaj v želji po čim večji prepoznavnosti mladinskega dela v Sloveniji, zviševanju standardov in kakovosti mladinskega dela ter urejanju poklica mladinskih delavcev dal pobudo za vzpostavitev nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec / mladinska delavka.

Marca lansko leto (2015) je na to temo zasedal področni odbor za poklicne standarde s področij izobraževanja, umetnosti in kulture, odobril pobudo Urada RS za mladino ter predlagal ustanovitev strokovne skupine, ki naj bi razvila poklicni standard.

V to skupino sem bil imenovan tudi sam. V čast mi je, da je bila Socialna akademija nasploh prepoznana kot zelo pomemben partner pri razvoju poklicnega standarda, saj je bila poleg mene v strokovno skupino imenovana tudi sodelavka Neža Repanšek, ki jo je tja imenoval Mladinski svet Slovenije, kjer je v svojem prostem času podpredsednica.

Z delom smo resno začeli jeseni in po približno enem šolskem letu, po približno 15 sestankih, danes, 7. Junija 2016, temu področnemu odboru predstavili rezultate svojega dela. Odbor je poklicni standard sprejel.

To pa je šele prva stopnička

Katalog in poklicni standard pa bosta morala še čez kar nekaj sit.

V juniju ju bo potrebno zagovarjati še na seji strokovnega odbora za poklicne standarde, komisiji za izobraževalne programe in na koncu na seji strokovnega sveta. Vse to se bo odvilo v mesecu juniju in – kot se za socialni dialog, v katerem svoje interese branijo delodajalci, delojemalci in država z različnih sektorjev, spodobi, to ne bo nujno le formalnost.

O prehojeni poti na ostalih stopničkah bomo poročali. Spočetemu poklicnemu standardu pa želim vse najboljše na poti do poroda.

Ob tem se zahvaljujem vsem mamam in atom, predvsem Borutu Cinku z Mladinskega sveta Slovenije, s katerim sva v dvoglavem vodstvu lepo koordinirala delo strokovne skupine, soborcu Tadeju Puglju, s katerim sva skupaj največ švicala, Andražu Zgoncu, ker je uradnik s srcem, Neži Repanšek, ker sva se pri delu podpirala ter seveda ge. Niki Mustar in ge. Urški Marentič, ki sta vodili dosedanji proces na strani CPI.

Hvala!

Tags: , , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back to Top ↑

UA-42404711-1