5.1.4 V naši družbi

Namen dejavnosti Razviti pogovor o perečih tematikah, spodbuditi mlade h kritičnemu mišljenju, razviti veščine debatiranja.
Čas 50– 60 minut.
Velikost skupine 10–20 udeležencev.
Prostor /
Metoda Fotogovorica
Potek dejavnosti (5 minut) Na tla razprostremo različne fotografije občutljivih tematik (od različnih diskriminacij, stereotipov in ostalih tem, kjer imamo močno nasprotujoča mnenja: veganstvo, splav, istospolna družina, prisilno delo otrok, migranti, partizani in domobranci …). Po minutnem razmisleku naj poiščejo tisto fotografijo, s katero najbolj čutijo, ki jih najbolj pritegne oziroma s katero se lahko najbolj povežejo. Povejte jim tudi, naj malo gledajo, da jih nikjer ne bo več kot 4 na fotografijo (vse skupaj omejimo s tem, da je na voljo zgolj 10 fotografij).

(25min) V skupinah po 5 naj se pogovorijo, zakaj so to fotografijo izbrali, kaj jim govori in katero travmo za njih predstavlja. Izdelajo naj plakat o izbrani vsebini. Če jim pogovor ne steče, ga lahko spodbudite z listki s podvprašanji:

– O čem vam govori fotografija?
– Kakšne travme lahko izbrana tema povzroči?
– Kakšni so morebitni vzroki, dogodki, ki lahko privedejo do te travme?
– Katero ranljivo skupino se to dotika?
– Poznate koga, ki trpi zaradi podobne vsebine?
– Kaj bi lahko »mi« naredimo, da preprečimo vzroke oziroma kako lahko omilimo posledice?
– Poskusi se vživet v vlogo obeh strani (tisto, ki je tebi bližje in nasprotujoči tabor) ter poišči argumente za in proti?

(5 minut) Čas za dokončanje plakatov in pripravo predstavitve.

PREDSTAVITEV

(5–15 minut) Usedemo se nazaj v krog in skupine predstavijo svoje delo, vsaka ima na voljo dve minuti. Po predstavitvi imajo ostali možnost, da kaj vprašajo, pripomnijo, izrazijo svoje mnenje.

ZAKLJUČEK

(15 min) S skupino poskušamo najti skupne točke vseh prikazanih tem. Ali vidijo podobnosti med predstavljenimi temami? Kaj lahko vsi prispevamo, da preprečimo nastajanje travm? Kaj lahko naredimo kot družba ali posameznik, da bomo poiskali skupen jezik in lažje premostili razlike med nami.

Opozorila za voditelja Pazite, da bodo vsi udeleženci vključeni in imeli priložnost povedati svoje mnenje.

5.1.5 En korak naprej k zgodovini

Namen dejavnosti Vživljanje v situacijo in vloge, v katere je vojna porinila ljudi v tistem času, postavljanje skupnega izhodišča, ozaveščanje, refleksija.
Čas 50 minut.
Velikost skupine 10–30 udeležencev.
Prostor Čim večji prazen prostor, lahko tudi na prostem.
Metoda En korak naprej
Potek dejavnosti (20 min) Vsi se postavijo v vrsto na sredini učilnice (bolje je, da se vrsta tvori po krajši stranici učilnice). Vsak dobi listek s svojo vlogo, ki ga ne sme pokazati drugim. Nato jih prosimo, da si vzamejo minuto, da dobro preučijo svojo vlogo in se vživijo vanjo. Kadar mislijo, da se njihova vloga strinja s prebrano izjavo, stopijo korak naprej. Kadar pa slišana izjava ne ustreza njihovem mišljenju v vlogi, naj stopijo korak nazaj. Ni pravilnih ali napačnih rešitev.

Izjave preberemo na glas, eno za drugo, vmes pa pustimo nekaj časa, da lahko udeleženci v miru razmislijo in se odločijo.

Stopi korak naprej, če …
1. … se lahko poistovetiš z eno stranjo (partizani, domobranci, četniki, fašisti, nacisti).
2. … lahko odkrito poveš, za katero stran si, brez da bi ti kdo zato stregel po življenju.
3. … imaš dovolj hrane za preživetje.
4. … boš poskrbel za nemškega dojenčka, ki ga najdeš ležati ob cesti.
5. … ne rabiš bit vsak dan v strahu za svoje življenje.
6. … bi se uprl ukazu: ubij soseda, četudi bi s tem ogrozil svoje življenje.
7. … si lahko s svojo družino.
8. … si ob koncu vojne zaživel normalno življenje.

Udeleženci naj pogledajo okoli sebe, kje stojijo v prostoru. Kje stojijo drugi? Nato vsak udeleženec po vrsti pove, katera je njegova vloga. Sledi vprašanje »kdo ima še podobno vlogo« (lahko stojijo skupaj ali čisto narazen). Nato rečemo, naj se vsi stresejo in s tem otresejo svojih vlog (zelo pomembno je da se fizično otresemo te vloge). »Sedaj ste spet vi.«

(30 min) Nato se postavimo nazaj v krog, kjer naredimo refleksijo. Če imamo možnost več trenerjev, je bolje, če jo lahko naredimo v 2–3 skupinah.

Refleksija oziroma pogovor o občutkih in iskanju skupnega imenovalca med vsemi vlogami:

– Kako si se počutil v svoji vlogi?
– Kako si se počutil, ko si bil bolj spredaj oziroma bolj zadaj od ostalih?
– Kaj so ti predstavljale različne pozicije v prostoru?
– Več ljudi je imelo isto vlogo kot ti, pa so stali na različnih mestih. Kako to?
– Najdemo kaj skupnega vsem vlogam?
– Kako gledaš na situacijo, v katero je bila pahnjena tvoja vloga?

Opozorila za voditelja Zelo pomembno je, da se po koncu aktivnosti otresemo vloge in reflektiramo dejavnost.
Gradiva Vloge:
1. 15-letni fant, ki mu je v Trstu pljunil fašist v obraz in rekel: »Še eno slovensko mi reci pa te bom ubil«, zato je ob prvi priliki zbežal k partizanom, pri katerih je sedaj kurir (vsak tretji dan ga pošljejo 2 uri daleč na misijo mimo nemških straž).

2. 30-letna poročena ženska s Pohorja je pri partizanih ranjenega moža pritihotapila domov ter ga sedaj skriva v skrivni kletni sobi.

3. 20-letni fant, ki se je zaradi strahu pred poboji partizanov pridružil vaški straži in vsako drugo noč 12 ur straži v vaškem gasilnem domu.

4. 60-letna vdova, ki so ji Nemci zasegli hišo in en del preuredili v vojaški štab. Starejšega sina so ji mobilizirali v nemško vojsko za na rusko fronto in če ne bo sodelovala, bodo tja poslali tudi njenega mlajšega sina.

5. Bolničarka stara 21 let, ki je sprva skrbela za partizane, sedaj pa skrbi za ranjene četnike štajerskega bataljona.

6. 22-letnemu fantu iz Šentjošta so partizani pobili celotno družino, zato se je pridružil domobranski postojanki v župnišču, kjer vsak dan čuva svoje preživele sovaščane.

7. 25-letno žensko iz Zaloga so obtožili sodelovanja s komunisti, ker je njen brat odšel v partizane, zato so jo poslali v koncentracijsko taborišče v Dachau.

8. Kočevski Nemec star 58 let, ki že celo življenje živi na Kočevskem, se je prisiljen preseliti na ozemlje nacistične Nemčije v Brežice, kjer se je naselil v hišo izgnanih Slovencev. Pogrešal je svojo vas in sosede. Po koncu vojne so ga izgnali iz Slovenije.

9. 32-letni partizanski kirurg v bolnici Franja, ki vsak dan nesebično rešuje življenja ranjenih partizanov.

10. Liberalni župan (65-letni) iz Škofje Loke, kjer so tako partizani kot domobranci, in dela vse zato, da bi jih rad zaščitil pred nasiljem komunistov, fašistov in nacistov.

5.1.6 Kako je sestavljen dialog?

Namen dejavnosti Ozavestiti korake pri vzpostavitvi dialoga o izbrani tematiki in težave, na katere lahko pri tem naletimo, ter rešitev, ki nam bodo pri tem pomagale, medsebojna delitev mnenj.
Čas 20 minut.
Velikost skupine 8–25 udeležencev.
Prostor Potrebujemo dovolj prostora, da po tleh razporedimo vse plakate.
Metoda Tiha tla.
Potek dejavnosti (10 min) Skupino razdelimo v manjše skupine, ki imajo nalogo, da se pogovorijo o temi z naslednjimi vprašanji in odgovore zapišejo na plakat:

– Kaj so sestavine za vzpostavitev dialoga?
– Kje vidijo povezavo težave pri vzpostavitvi dialoga med nasprotno mislečimi v slovenski družbi?
– V kolikšni meri se jih te travme in delitve dotikajo in vplivajo na njihovo odprtost za dialog z drugače mislečimi?
– Kaj bi potrebovali, da bi premestili te težave in vzpostavili dialog?

(10 min) Zaključek, povzetek delavnice in zahvala

Pogovor o dialogu, kaj so ugotovili pri pripravi plakatov; navežemo na celotno delavnico: kaj so izvedeli novega in kaj lahko mi sami naredimo, da izboljšamo dialog v slovenski civilni družbi.

5.1.7 Propaganda

Namen dejavnosti Udeleženci se zavedajo nevarnosti mehanizmov propagande.
Čas 60 minut.
Velikost skupine 10–20 udeležencev
Prostor /
Metoda Fotogovorica in analiza primera.
Potek dejavnosti Po prostoru razporedimo fotografije, ki predstavljajo raznolike vrste propagande (preteklih in sedanjih političnih režimov, strank, gibanj ipd.). Udeležence prosimo, da si izberejo sliko, ki jih najbolj nagovori. Razdelimo jih v manjše skupine ter jih prosimo, da propagandni material analizirajo v skladu z naslednjimi smernicami:

1. Opis fotografije.
2. Elementi fotografije: barva, stvari in ljudje, obrazna mimika, ton glasu, uporaba besed ipd.
3. Kako so ti elementi uporabljeni in kakšen je njihov odnos na fotografiji?
4. Kakšno sporočilnost želi imeti fotografija? Kakšna čustva budi?
5. Kdo je ciljna skupina?
6. Kaj želi sporočevalec doseči pri ciljni skupini?

Udeležence povabimo k deljenju ugotovitev v celotni skupini.

– Kaj vas je presenetilo?
– Kakšen vpliv menite, da ima propaganda na vas?
– Ali vedno tako analizirate propagandna sporočila, ki jih prejmete?

V zadnji fazi predstavimo ključne propagandne tehnike.

Opozorila za voditelja /
Gradiva Propagandne tehnike:

»Navadni ljudje«:
– poročevalec je skromnega izvora, je nekdo, ki mu lahko zaupamo, ima njihove interese v srcu;
– uporablja preprostejši jezik, da dosega množice in se lažje poenoti z njihovim pogledom.

»Kupček kart«:
– selektivno izpuščanje informacij;
– predstavi izključno informacije, ki so pozitivne za idejo ali predlog;
– izpusti tudi informacije, ki so morda pomembne (tudi če predstavlja resnične informacije).

»Zabavni vagon«:
– »pridruži se, saj so se ostali tudi«;
– prepričevanje naslovnika, da je ena izmed strani zmagovalna.

Poenostavljanje:
– sprememba sporočila kompleksne situacije v črno-bel izbor, npr. dobro in slabo.

Lažni vzrok in posledica:
– produkt, ideja, politični program zagotavlja pozitivne rezultate brez kakovostnega dokaznega gradiva (raziskav ipd.).

Vzdevki:
– uporaba negativnih nazivov z namenom oblikovanja sovražnega odnosa do skupine, prepričanj, idej ali institucij.

Bleščeče posploševanje:
– uporaba pozitivnih besed za posamezne ciljne skupine;
– zahtevajo odobravanje brez razmisleka (npr. uporaba besed, kot so čast, slava, svoboda, demokracija, ljubezen, država, narod ipd.).

Prenos:
– uporaba simbolov (npr. plapolajočih zastav), ki v nas prebudijo pozitivna čustva in posledično pridobijo naše odobravanje;
– uporaba nečesa, kar že spoštujemo, da pridobijo odobritev tistega, za kar nas želijo pripraviti, da sprejmemo.

Razčlovečenje:
– tistih »drugih« ne vidimo kot osebe, ampak kot kategorijo, množico, hordo.

6. Viri in literatura

Bahovec, Igor. 2012. The Meaning of Culture for Reconciliation: Dialogue, Memory and Community. V Reconciliation: The Way of Healing and Growth, ur. Janez Juhant in Bojan Žalec, 249–258. Zürich in Münster: LIT.

Bajec, Anton. 2000. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. Elektronski vir, dostopen na http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (zadnji poskus dostopa 29. 9. 2016).

Bohm, David. 1996. On Dialogue. New York: Routledge.

Buber, Martin. 1999. Dialoški princip. Ljubljana: Društvo 2000.

Deželak Barič, Vida. 2012. Prvi pravi popis – v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev. Intervju, objavljen na multimedijskem portalu MMC RTV Slovenija, 10. 6. 2012. Elektronski vir, dostopen na http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 (zadnji poskus dostopa 5. 10. 2016).

Erzar, Tomaž. 2013. Pogoji odpuščanja. V Odstiranje zamolčanega: zbornik prispevkov, ur. Damjan Hančič, Gregor Jenuš in Neža Strajnar, 176–182. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo.

Flere, Sergej, Rudi Klanjšek, Miran Lavrič, Andrej Kirbiš, Marina Tavčar Krajnc, Marko Divjak, Tjaša Boroja, Barbara Zagorc in Andrej Naterer. 2014. Slovenian Youth 2013: Living in Times of Disillusionment, Risk and Precarity. Maribor: Center za raziskovanje postjugoslovanskih družb; Zagreb: Friedrich-Ebert-Stiftung. Elektronski vir, dostopen na http://projects.ff.uni-mb.si/~cepso/web/wp-content/uploads/2013/07/Study-final-web.pdf (zadnji poskus dostopa 4. 10. 2016).

Isaacs, William. 1999. Dialogue: The Art Of Thinking Together. New York: Doubleday.

Krašovec, Jože. 2000. Med krivdo in spravo. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije.

Lavrič, Miran, Sergej Flere, Marina Tavčar Krajnc, Rudi Klajnšek, Bojan Musil, Andrej Naterer, Andrej Kirbiš, Marko Divjak in Petra Lešek. 2011. Mladina 2010: družbeni profil mladih v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za mladino; Maribor: Aristej. Elektronski vir, dostopen na http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/Mladina_2010_Koncno_porocilo.pdf (zadnji poskus dostopa 5. 10. 2016).

Mezirow, Jack. 1997. Transformation Theory: Theory to Practice. New Directions for Adult and Continuing Education, 1997: 5–12. Elektronski vir, dostopen na http://www.esludwig.com/uploads/2/6/1/0/26105457/transformative-learning-mezirow-1997.pdf (zadnji poskus dostopa 5. 10. 2016).

Platovnjak, Ivan. 2014. Dar novega življenja: pogovor z jezuitom p. dr. Ivanom Platovnjakom o odpuščanju. Božje okolje 39 (2): 6–9.

Simončič, Barbara. 2012. The Horizons of Reconciliaton After Traumatic Experience. V Reconciliation: The Way of Healing and Growth, ur. Janez Juhant in Bojan Žalec, 267–274. Zürich in Münster: LIT.

Zgodovina Slovenije – SIstory. 2016. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Elektronski vir, dostopen na http://www.sistory.si/zrtve (zadnji poskus dostopa 4. 10. 2016).

Taylor, Edward W. 1998. The Theory and Practice of Transformative Learning: A Critical Review. Columbus, Ohio: ERIC Clearinghouse on Adult, Career, and Vocational Education. Elektronski vir, dostopen na http://files.eric.ed.gov/fulltext/ED423422.pdf (zadnji poskus dostopa 5. 10. 2016).

Thompson, L. Y., Snyder, C. R., Hoffman, L., Michael, S. T., Rasmussen, H. N., Billings, L. S., Heinze, L., Neufeld, J. E., Shorey, H. S., Roberts, J. C, in Roberts, D. E. 2005. Dispositional Forgiveness of Self, Others, and Situations. Journal of Personality, 73, 313-359.

Toš, Niko, Slavko Kurdija, Živa Broder, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk in May Doušak. 2014. Politbarometer 6/2014: junij 2014. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja. Elektronski vir, dostopen na http://www.cjm.si/ul/2014/PB_6_14.pdf (zadnji poskus dostopa 4. 10. 2016).

Trontelj, Jože. 2012. On the Duty to Learn From History. V Reconciliation: The Way of Healing and Growth, ur. Janez Juhant in Bojan Žalec, 25–31. Zürich in Münster: LIT.

Žalec, Bojan. 2012. Reconciliation: A Conceptual Analysis. V Reconciliation: The Way of Healing and Growth, ur. Janez Juhant in Bojan Žalec, 87–95. Zürich in Münster: LIT.