So se že kdaj smejali kakšni vaši ideji?

Objavljeno: 27. maja 2014

Tudi mojim so se že – in se tudi v teh časih še kdaj. A me to danes ne prizadene več toliko kot včasih. Še večkrat pa se zgodi, da ob izvajanju mojih brainstormingov ljudje le prizanesljivo molčijo in si – najbrž – mislijo svoje.

Toda pogumno! Kar vidite na sliki, je prvi Googlov strežnik. Najbrž so se smejali tudi temu. Pa čeprav je bil že daleč na poti od ideje proti realizaciji – pravzaprav je že opravljal svojo nalogo. Se danes Googlovim strežnikom kdo smeje?

Že od nekdaj se mi zdi zanimivo razmišljati, kaj se dogaja v človeških možganih v času, ko v njih nastaja resnična inovacija. Nekaj popolnoma novega, drugačnega. In kako za nazaj ne moremo razumeti, zakaj je bil ta proces takrat tako neznan, težak, nenavaden!

Danes sem obiskal Computer History Museum, ki je okoli 20 milj oddaljen od Santa Clare, kjer bivam. V kraju z imenom Mountain View. Tam sem spet našel malo tistega »starega Mateja«, tistega, ki je pred 12 leti in pol v roki veselo držal diplomo z računalništva. Ob ogledu sem se ponovno spomnil, kako neverjetna je bila pred nekaj več kot 50 leti ideja, da bi imeli računalniške podatke in program, ki te podatke obdeluje, lahko na istem disku! Podatki in program kar skupaj?! Si predstavljate? Kot da bi kozarec, iz katerega piješ vodo, naredil kar iz te iste vode! Ko ni več meje med vsebino in posodo, ki to vsebino drži. In kako nekaj običajnega se nam ta pristop zdi danes!

Vsaj nekajkrat v življenju je enostavno treba tvegati z norimi idejami. Drugače vse zamudiš.

Matej Cepin

P.S.: Spodaj pa še nekaj sličic iz Stanforda, kjer je znameniti Googlov strežnik tudi razstavljen. Imel sem privat vodstvo v slovenskem jeziku in spoznal tudi sledi, ki jih tam puščajo slovenski znanstveniki na področju računalništva. Tam je kot v kakšnem dirkalnem avtu: bajne vsote denarja, pa vendar: noro! Andrej Krevl, hvala za vodstvo in navidh!

Tags: google, inovacije, stanford