Katoličani o nevladnih organizacijah in o javnem delovanju: Rezultati raziskave
Raziskava Socialne akademije (Ljubljana, maj 2024), ki je nastala v okviru projekta, sofinanciranega s strani Evropske unije. Raziskavo so izvedli Matej Cepin, Andreja Snoj Keršmanc in Sanja Obaha Brodnjak, poročilo je pripravil Matej Cepin.
Metodologija je dvostopenjska: najprej je bilo v marcu 2024 izvedenih 11 fokusnih skupin s skupno 82 udeleženci (46 moških, 36 žensk; iz treh starostnih generacij), iz katerih je bilo oblikovanih 13 trditev o odnosu katoličanov do nevladnih organizacij (NVO) in javnega delovanja. Te trditve so bile nato preverjene s spletnim vprašalnikom s 27 trditvami (od 5. do 16. maja 2024, 273–294 odgovorov), pri čemer so respondenti izražali strinjanje ali nestrinjanje.
Trditve iz fokusnih skupin razkrivajo, da se katoličani, ki delujejo v civilni družbi, pogosto ne prepoznajo v izrazu “NVO” in ga povezujejo s pretežno negativnimi konotacijami (afere, sporno financiranje). Poročilo opisuje občutek “drugorazrednosti” in strahu pred izpostavljanjem, prepričanje, da je civilna družba, ki bi zagovarjala krščanske vrednote, premalo financirana in premalo zastopana v medijih, iskanje jasnejšega vodstva (predvsem s strani Cerkve in katoliških institucij), napetost med delovanjem “za dušo” in profesionalizacijo/plačilom v NVO, nezaupanje v pravičnost javnih razpisov ter pomislek, da se v imenu “vseh” pogosto zagovarjajo parcialne ideologije. Zaključna trditev poudarja pomen poguma posameznika, da s svojim življenjem “priča” za spremembo.
Rezultati spletnega vprašalnika te vtise pretežno potrjujejo: velika večina vprašanih se strinja, da so katoličani pri javnem delovanju neupravičeno tiho (88 %), da jim družba ni naklonjena (75 %), da je današnja družbena situacija za katoličane “zavožena” (90 %) in da imajo državljani premalo vpliva na to, katere NVO so financirane (92 %) ter da so javni razpisi pogosto prirejeni v korist politično ustreznih organizacij (92 %). Hkrati skoraj vsi vprašani (95–97 %) soglašajo, da se družbena sprememba lahko začne pri posamezniku in da je pogumno pričevanje z lastnim življenjem eden najboljših načinov za spremembo.




