To je slovensko nacionalno poročilo v angleškem jeziku, pripravljeno v okviru partnerstva Erasmus+ KA220-YOU Stand Up for Europe – Usposabljanje za argumentacijo proti nedemokratičnim sloganom: evropska razširitev in posodobitev (št. projekta 2023-2-DE04-KA220-YOU-000175190). Nastalo je v okviru projeka »Izmenjava in dobre prakse« in je datirano z decembrom 2024.

Poročilo se začne s pregledom trenutnega stanja usposabljanja za argumentacijo na področju mladinskega dela v Sloveniji. Ugotavlja, da sam koncept pri nas še ni uveljavljen, obstajajo pa sorodne dejavnosti: debatni klubi in turnirji, ki jih na nacionalni ravni izvaja Za in proti – Zavod za kulturo dialoga, kampanje proti sovražnemu govoru, kot sta »SLOVEnia govori« Rdečega križa in vladna kampanja »Ugrizni se v sovražni jezik!«, ter dejavnosti na področju medkulturnega dialoga, ki jih vodi Društvo za medkulturni dialog. Poročilo izpostavlja metodološko razliko med strukturirano debato, pri kateri sta obe strani obravnavani kot enakovredni, in usposabljanjem za argumentacijo, ki izhaja iz predpostavke, da so slogani, proti katerim se argumentira, sami po sebi negativni. Predstavljeni so tudi glavni izzivi tega področja – slaba prepoznavnost, omejen doseg zunaj kroga motiviranih dijakov oziroma študentov, politična zloraba pojma »sovraštvo« ter preširoko zastavljene debatne teme – in priložnosti za nadaljnji razvoj.

Drugi del obravnava evropske vrednote v slovenskem kontekstu – demokracijo, državljansko participacijo, človekove pravice, enakost, strpnost in nediskriminacijo, vladavino prava, solidarnost in vključevanje. Pri tem povezuje ustavno in pravno ozadje z aktualnimi kazalniki, kot so Freedom House, indeks enakosti spolov EU in indeks vladavine prava World Justice Project, ter s konkretnimi podatki o pregonu sovražnega govora na podlagi 297. člena Kazenskega zakonika. Poročilo dokumentira tudi populistične slogane in slabšalne izraze, ki se pojavljajo v slovenskem javnem diskurzu. Primeri so povzeti po magistrski nalogi iz leta 2020, ki je analizirala spletni sovražni govor, v poročilu pa so zaradi analitičnega namena predstavljeni v nevtralizirani obliki.

Poročilo se zaključi z razpravo o raziskovalnih vrzelih, predvsem o pomanjkanju raziskav sloganov v vsakdanjem govoru v primerjavi s spletnim okoljem, ter o strukturnih ovirah pri spodbujanju evropskih vrednot prek izobraževanja. Med njimi izpostavlja togost šolskega sistema, prenasičen trg izobraževalnih programov, nizko prepoznavnost mladinskega dela med mladimi ter kratkoročnost projektnega financiranja.

Na koncu sta predstavljena še dva dokumentirana primera dobre prakse iz Slovenije. Prvi je HardTopics.eu (»Zmenki političnih nasprotij«), spletna aplikacija, ki posameznike z nasprotujočimi si stališči povezuje v strukturiran dialog; razvila jo je Socialna akademija skupaj s partnerji iz Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Drugi je Outside In – Transforming Hate, mednarodni projekt iz let 2017–2018, v katerem je kot slovenski partner sodeloval Ljubljana Pride. V okviru projekta je nastal praktični priročnik za mladinske delavce o prepoznavanju, obravnavanju in preoblikovanju sovražnega govora in sovražnega vedenja.