Brezposelnost in zmanjševanje socialnih pravic: vpliv na delavce, družine in generacije
Objavljeno: 15. oktobra 2013
Od 11. do 13. oktobra se je v Laškem odvijal seminar EZE (Evropski center za delavska vprašanja), ki so ga organizirali Združenje delavcev NSI, Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka in Socialna akademija. Na seminarju je govorilo kar nekaj uglednih gostov.
Prvi je nastopil mag. Peter Virant iz sindikata Pergam, ki nam je predstavil zgodovinski pregled in razvoj socialne države in sindikalizma, ki se je začelo v Nemčiji (Bismarck). Povedal je, da naj bi sindikati nastopili objektivno in ne populistično. Izpostavil je ključno točko, da so mladi ena od najbolj ogroženih skupin pri zaposlovanju ter da so morebiten vzrok napačne vrednote, kar ni problem socialne države. Lojze Štefan, predstavnik Karitasa, je govoril o socialni izključenosti v času finančne krize. Sam vidi ključni problem v rušenju dela kot vrednote in neodgovornosti posameznikov ter v neprivzgajanju te vrednote že zgodaj v družini.
Govornica Fay VivienAdensamová nam je predstavila primer Češke (KDU ČSL), kjer je povprečna plača podobna kot v Sloveniji, osnovna zajamčena plača pa 200 evrov nižja kot pri nas. Stanje ni rožnato, borijo se z brezposelnostjo mladih, mladi težko dobijo prvo zaposlitev, doba študija se podaljšuje in materinstvo je potisnjeno proti koncu dvajsetih let. Mara Erdelj nam je kot članica sindikata bančnih uslužbencev kratko predstavila stanje v Srbiji. Izpostavila je rušenje dela kot vrednote, poudarila samoiniciativnost in odgovornost.
Drugi dan smo začeli z duhovno mislijo Janeza Turinka, nadaljevali pa z Nino Milenković Kikelj, predstavnico Mladinskega sveta Slovenije, na temo mladi kot glavni plačniki krčenja socialne države. Govorila je o avtonomiji mladih in o mladinski politiki, ki skrbi za vključevanje mladih v družbo. Zaznava pomanjkanje podjetniškega duha, podaljševanje študija, odvisnost od staršev, slednje pa je velik problem pri prevzemanju odgovornosti, kajti le samostojen in odrasel človek je lahko odgovoren. Pri osamosvajanju pa je izredno pomembna zaposlitev.
Naslednji govorec je bil Bruno Machiels iz Belgije, ki je predstavil razmere v Belgiji in primer dela z mladimi, ki spodbujajo k vključitvi na trg dela. Izpostavil je primere dobrih praks dodatnega izobraževanja, svetovanj, usposabljanj. Ob delu ljudje lahko dobijo dodatno svetovanje, poskusno dobo ali pa dopust za izobraževanje. Izpostavil je tudi primer bonov, ki preprečujejo sivo ekonomijo. Kljub temu se tudi tam soočajo z višjo stopnjo brezposelnosti med mladimi, problematiko migrantov, mobilnostjo delavcev in premalo novih zaposlitev. Giovanni Acquatti iz Italije je opisal problematiko bančnega sistema v Italiji in predstavil sistem Sardex – etično podjetništvo, ki vpeljuje vzporedno monetarno enoto sardex, s katero spodbujajo lokalno potrošnjo dobrin in storitev, lokalne projekte, ideje, pobude. Mag. Branko Cestnik je predstavil zgodovinski pregled in soočenje s finančno krizo v Španiji ter vse to povezal s Slovenijo. Glavna razlika med državama je veliko večji val priseljencev v Španiji. V krizi ni prišlo do povečanja solidarnosti, zato predvideva, da je še vedno najboljši ukrep pri izhodu iz krize varčevanje in reforme, kot jih izvaja Nemčija.
Direktor Socialne akademije Matej Cepin je za konec povzel zaključke Socialnega tedna v Sloveniji in pomembnost upanja ter zaupanja. Upanja ni, ker ni zaupanja, vse to pa dosežemo z odgovornostjo med državo, civilno družbo in posameznikom.
publikacij
podprite nas 823
naročnikov
všečkov 3040
naročnikov 682
sledilcev