EVS od A do Ž (Srečanje vseh akreditiranih organizacij)

Objavljeno: 25. januarja 2017

Vsako leto se organizacije, ki izvajajo izmenjavo evropskih prostovoljcev (EVS – evropska prostovoljska služba), srečajo ob začetku leta in letos smo se sestali v četrtek, 19. 1. 2017, prostorih Hiše Evropske unije v Ljubljani.

Pridobili smo osnovne informacije o tem, kje smo v Sloveniji pri projektih EVS najbolj šibki:

• učna dimenzija,
• spremljanje učnega procesa,
• mentorska podpora,
• neaktivnost pošiljateljskih organizacij,
• šibko poznavanje sporazuma ob dotaciji,
• sporazum o prostovoljstvu,
• sporočanje o pošiljanju prostovoljcev v tujino,
• poročila prostovoljcev v spletnem orodju »mobility tools«.

Najpogostejše težave, s katerimi se pri EVS-ju srečujejo prostovoljci:

• mentorska podpora učnega procesa,
• jezikovna podpora,
• premalo smiselnih delovnih zadolžitev,
• osebni projekt (pomanjkanje informacij),
• težave, povezane z denarjem,
• vključenost prostovoljcev v organizacijo,
• in ponovno prepozno obveščanje o pošiljanju prostovoljcev iz Slovenije.

Pošiljanje prostovoljcev v tujino

Najbolj pomembna naloga pošiljateljske organizacije je priprava mladih. Na Škucu tako izvajajo delavnice o EVS-ju, na katerih predstavijo program in prostovoljsko izkušnjo mladih, ki so se že udeležili. Manipura organizira splošno predstavitev, individualne pogovore s starši/skrbniki ter skupinske priprave v angleščini (saj ocenjujejo, da se tega mladi najbolj bojijo). Mladinski center Zagorje ob Savi pa je opozoril na jezikovno pripravo, pozitivne učinke predhodnega obiska, navodil prostovoljcu (»pogooglaj« organizacijo, mesto, poglej, kako izgleda, kaj lahko pričakuješ). Na koncu pa nas je Ivana iz Škuca povabila, da poslušamo Radio Študent, saj bodo vsak dvakrat mesečno govorili o EVS-ju.

Kje pa vas čevelj žuli? Problemi gostiteljskih organizacij

Najslabše jo lahko odnesemo, če dobimo nemotiviranega prostovoljca, ki ne ve točno, kaj bo v gostiteljski organizaciji delal. Zato je pomembno, da smo v navezi s pošiljajočo organizacijo, ki prostovoljca dobro pripravi, sami pa poskrbimo za realnost opisa projekta in to, da bo naš prostovoljec vedno imel dovolj dela.

V primeru odpovedi prostovoljca so še vedno težave, saj breme stroškov pade na gostiteljsko organizacijo (celoleten najem nastanitve …), lahko pa se jim izognemo tako, da pošiljateljska organizacija pošlje drugega prostovoljca.
Pojavljajo se problemi pri razumevanju delovnega jezika, vklopa v lokalno okolje, občutka osamljenosti. Najlažje takšne stvari rešimo individualno: namesto slovenščine se uči angleščino, pomoč pri iskanju aktivnosti, v katere se lahko vključi, lokalno/regijsko druženje prostovoljcev, boljše opravljanje nalog v gostiteljski organizaciji.

Usklajevanje vsebine in računovodskih zadev je vedno izziv. Tako pri izplačilu žepnin kot stroških prehrane. Predlagane rešitve so zajemale dnevnice, originalne račune, potne stroške in nagrade prostovoljcem.

Opomba avtorice: zanimivo, da nihče ni izpostavil neobdavčenih rešitev. Več preberi tukaj.

Problem je tudi izbira kakovostnih mentorjev. Kot rešitev smo poiskali izobraževanje MOVIT, izmenjavo mentorjev med partnerskimi organizacijami. V kolikor pa z mentorjem kljub vsem poskusu ne uspemo izboljšati sodelovanja, obstaja tudi možnost, da se ga zamenja.

Mentorska podpora

V tem sklopu se je odvila zanimiva debata o lastnostih in funkciji mentorja. Eni so se zavzemali, da je boljši mlajši mentor, ker je lahko sovrstnik prostovoljcu in njegov prijatelj ter ga lažje razume. Spet drugi pa so bili bolj za starejšega in izkušenejšega mentorja. Zaključek je bil, da je najpomembnejše, da je mentor zainteresiran, vse njegove ostale lastnosti pa so odvisne od želja prostovoljca. Kar je najlažje preveriti tako, da ga vprašamo.

Nacionalna agencija poudarja, da jim je najbolj pomembna kakovost mentorja in da njegova menjava ne predstavlja problema.

Koordiniranje EVS-ja
Katarina iz MC Trbovlje nam je predstavila njihovo koordinacijsko vlogo, pri kateri EVS-prostovoljca pošiljajo v različne organizacije. Oni prijavijo projekt, že prej pa ga načrtujejo z vsemi ostalimi organizacijami. Dober projekt je po njenem mnenju opredeliti na podlagi naslednjih kazalnikov:

• dobri partnerji (priprava, redna komunikacija),
• ravnovesje med tem, kaj prostovoljci želijo delati, in tem, kaj gostiteljska organizacija potrebuje,
• osebni projekt,
• priprava projekta za dotičnega prostovoljca (njegove želje združijo s cilji gostiteljev).

Strateški projekti EVS

Novost na drugem prijavnem roku 2017 bodo tudi strateški projekti, ki bodo omogočali projekte do treh let. Na voljo bodo za izkušenejše koordinacijske organizacije (tako gostiteljske kot pošiljateljske). Projekt bo moral ozaveščati o pomenu prostovoljstva ter krepiti priznavanje kompetenc in spretnosti. Omogočal bo večje število prostovoljcev, hkrati pa tudi pridružene partnerje, ki jih ob prijavi še ne bo treba zapisati. Financiranje bo podobno dosedanjemu pri EVS-ju s to razliko, da bo omogočalo financiranje tudi spremljevalnih aktivnosti (v višini 7 % celotnega zneska). Seveda bodo morale biti te aktivnosti napisane že v prijavi.

Evropska solidarnostna služba

Potekala bo skozi obstoječe programe (EVS, Life …) in bo namenjena pomoči soljudem in varstvu okolja. Obstajali bosta dve varianti: prostovoljska in zaposlitvena. Movit bo zadolžen za prostovoljski del. Gre za EVS-projekte 2–12 mesecev s programskimi državami in z novo prijavnico. Prednosti bodo tako imele organizacije, ki bodo prostovoljce vzele iz ESE-baze (baze prostovoljcev evropske solidarnostne službe). Ni pa nujno, da po izboru »matching tool«-a, čeprav nam bo na ta način določen/-a prostovoljec/-ka predlagana. Zanimivo je, da bo naša akreditacija veljavna tudi za zaposlitveni del, za katerega bomo lahko ponudili prakso, pripravništvo, vajeništvo ali redno zaposlitev nekomu iz tujine in bomo na ta način deležni določenih ugodnosti.

Več si preberite tukaj.

Mojca Galun

Projekt je financiran s strani Evropske komisije in Urada za mladino Republike Slovenije. Vsebina objave odraža izključno stališča avtorja. Socialna akademija, Urad za mladino Republike Slovenije, nacionalna agencija in Evropska komisija niso odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih objava vsebuje.

Tags: akreditirane organizacije, EVS, movit, srečanje