Kaj mladim Evropejcem pomeni prva svetovna vojna?

Objavljeno: 6. junija 2014

V Berlinu je od 7. do 11. maja 2014 potekal HistoryCampus, na katerem se je zbralo več kot 400 mladih iz preko 40 evropskih držav, da bi se spomnili na prvo svetovno vojno in obeležili 100-letnico njenega začetka. S pomočjo Socialne akademije se je tabora udeležila tudi Ajda.

Zakaj je za mlade sploh pomembno, da se soočajo s prvo svetovno vojno? Kako se v posameznih državah spominjajo te vojne? Katere razprave o zgodovini potekajo v Evropi in katere so aktualne povezave s sedanjostjo? To je nekaj vprašanj, s katerimi so se na taboru ukvarjali mladi Evropejci skupaj s strokovnjaki s področij zgodovine in politike. Udeleženci so na raznovrstnih delavnicah različno pristopali k obravnavi tematike, npr. s klasičnimi metodami ali v interaktivnih in umetniških formatih. Ajda takole opisuje svojo izkušnjo:

“Otvoritvena prireditev je potekala v Maxim Gorki Theatru v zgodovinskem delu Berlina in najbolj pričakovana gostja je bila prva dama Evrope, Angela Merkel. V govoru je sicer povzela dogajanje na prihajajočem HistoryCampusu, dotaknila pa se je tudi evropskih volitev, pomena povezovanja evropskih narodov in predvsem koncepta solidarnosti v Evropski uniji. Naslednje tri dni smo delovali v različnih delavnicah. Sama sem bila aktivna v politični delavnici, kjer smo predvsem razpravljali o konceptih, kot so narod, nacija, čast, Evropa v času prve svetovne vojne vse do danes. Ugotovili smo, kakšne bistvene razlike so med nami že pri najbolj osnovnih asociacijah o teh konceptih. Kdo smo in kaj mislimo, tako v zelo veliki meri izhaja iz kje smo in kakšna je zgodovina ljudi tistega kraja.

Sicer pa je bil glavni namen teh nekaj dni spominjati se zgodovine na malce drugačen način, ne zgolj skozi učbenike. Poleg debate so tako potekale še delavnice ustvarjanja internetnih aplikacij, gledališke igre, pripovedovanje zgodb … Zgodovina je navsezadnje zgodba, ki ni nikoli objektivna in prav to smo v pogovoru drug z drugim ugotovili.

V prostem času pa smo imeli več možnosti – raziskovanje muzejev, raziskovanje mesta ali pa udeleževanje različnih dogodkov. Udeležila sem se delavnice dramskega izražanja z naslovom Identite. Dobili pa smo tudi možnost ogleda nekaterih predstav, ki so potekale zvečer v Maxim Gorki Theatru. Zelo všeč mi je bila predstava, kjer so peli različne domoljubne pesmi iz časa prve svetovne vojne – nemške, avstrijske, ruske, francoske … Najbolj zanimiva atrakcija pa je bila vožnja z avtobusom po mestu. Toda to ni bil navaden turistični avtobus, temveč smo v avtobusu imeli videoposnetke mesta iz časa prve svetovne vojne in pa vodiča, ki nam je opisal, kako je mesto v tistem času izgledalo in delovalo. Vojaki so namreč mesto zapuščali, da so odhajali na fronto, mesto je bilo potrebno med vojno preskrbeti s hrano in pijačo, v mestu so bili vojaški uradi, tu se je dogajala politika …

Dogodek je bil nedvomno nepozaben. Naučila sem se predvsem, da učenje zgodovine lahko poteka na zelo različne načine in da bi to morali prevzeti tudi v slovenskem izobraževanju. Kaj pa smo mladi spoznali o Veliki vojni? Že v pogovoru o vojni hitro pridemo do nesporazumov. Kompromise je težko uskladiti in večino časa smo nedovzetni zanje. Do sporov pride zelo hitro, ko pa v to vpletemo nacionalizem in domoljubje, se strasti vnamejo. Za vojno se tako v trenutku najde tisoč razlogov – zemlja, imperializem, čast, moč, maščevanje, morda celo ljubezen. Za mir je tako veliko manj razlogov, toda prav najpomembnejši faktor govori v prid miru – izgube v vojni. Ni je države in ni ga posameznika, ki ne bi v Veliki vojni ali v katerikoli drugi vojni utrpel izgube. Morda izguba denarja, posla, morda celo domovanja ali celega mesta. Toda to se povrne – izguba družinskega člana, izguba telesnega uda, izguba brezskrbne mladosti ali pa najhuje izguba življenja, pa se nikoli ne povrnejo.”

Nemško Zvezno središče za politično izobraževanje je v sodelovanju z muzeji, univerzami, mednarodnimi organizacijami, kulturnimi inštituti, zgodovinarji, umetniki in igralci pod sloganom “Look back, think forward” (Glej nazaj, misli naprej) mladim ponudilo priložnost, da razvijejo svoj odnos in vprašanja o zgodovini in današnji Evropi ter da o tem razpravljajo s svojimi vrstniki iz Evrope. Nekaj utrinkov iz tabora si lahko ogledate tudi v spodnji videoreportaži.

Tags: Evropa, mladi, pedagogika spominjanja in sprave, prva svetovna vojna, spominjanje