Kako iz nič, s svojimi rokami, ustvariti prodajni hit?

Objavljeno: 13. oktobra 2014

Radin, Radenci, Slovenija, 11.10.2014

Kot študentka, katere formalno izobraževanje se počasi približuje h koncu, sem precej pozorna na temo zaposlovanja mladih doma in po svetu, saj bom ne nazadnje kmalu sama iskala svojo prvo zaposlitev. To je tudi botrovalo moji participaciji na seminarju, saj sem se nadejala morebitnih nasvetov o tem, kako in kje iskati vir dohodka v prihodnosti.

Najprodornejši del seminarja se mi je zdela predstavitev gostje iz Avstrije ga. Barbare Angleitner, ki nam je predstavila situacijo mladih na trgu dela ter kako se z nezaposlenostjo mladih spoprijema EU. Ukrepi, ki jih predvideva za prihodnja leta, so teoretično dobro izdelani in optimistični, toda ob tem ostaja preprosto vprašanje, v kolikšni meri se bo vse to realiziralo v praksi. Če se bo, hvalabogu, če ne, se pa le zamislimo glede kredibilnosti pristojnih institucij in nas, ali si sami sploh vemo pomagati. Dejstev, da je npr. 30 % mladih nezaposlenih več kot eno leto in da se je brezposelnost med mladimi med 15. in 24. letom od začetka krize do danes povečala skoraj za polovico, ne gre podcenjevati. Sama imam stopnjo zavedanja o življenju, ko bo hotel mama zaprl svoja vrata, vedno višjo, zato tudi posvečam precej časa razmišljanju morebitnim konkretnim rešitvam, ki bi nam mladim pomagali. K temu nas je izzvala tudi ga. Angleitner in pa ostali gostje, ki so na okrogli mizi, ki je sledila prvemu predavanju, razpravljali o rešitvah, ki bi naj bazirale na državni ravni in pomagale predvsem nam mladim Slovencem in Slovenkam, da postanemo uspešni ter samostojni v svojem poklicu. Seveda pa se mladi ob tem ne moremo zanašati zgolj na državo in »one tam«, temveč moramo biti aktivni iskalci zaposlitve že v času študija ter se ob vsakršni ponujeni priložnosti učiti podjetništva in kako iz nič, s svojimi rokami, ustvariti prodajni hit.

Sama vidim osnovni problem nezaposlenosti v netransparentnem razpisovanju tistih prostih študijskih mest, s katerimi je trg dela že zdavnaj prenasičen, a se programi v istem tempu izvajajo naprej. Čeprav sem sama družboslovka, sem mnenja, da če nas je preveč, je pač potrebno narediti selekcijo določenega kadra že na samem začetku, torej z višjimi omejitvami na faksu in manj razpisanimi mesti, ne pa potem jamrati, češ koliko nas je in da bomo morali v skrajnem primeru delati prekvalifikacije. Se pa zavedam, da je to samo en izmed stotih dejavnikov, ki, četudi se ga odpravi, situacije sam ne bo popravil.

Torej če strnem svoje misli glede seminarja – podatki o stanju brezposelnosti mladih so zaskrbljujoči in tako kot se guma ne »napumpa« sama, se tudi situacija mladih ne bo izboljšala sama od sebe. Gostje oziroma predavatelji so podali različna izhodišča o tem, kje začeti kopati, da bomo kopali v pravi smeri, jaz ob tem samo upam, da katerikoli rov bo EU že izbrala, da bomo na koncu vendarle prišli do tako zelo iskane »zlate jame«.

Nina Fekonja, dipl. psih. (UN)

Tags: delo, EZA, Nina Fekonja, sociala