Konferenca NECE: EU in obljuba demokracije

Objavljeno: 18. novembra 2013

EU in obljuba demokracije – kaj lahko k temu prispevata izobraževanje za dejavno državljanskost in civilna družba? je bila tema konference NECE (Mreženje evropskega izobraževanja za dejavno državljanskost) v Haagu, od 14. do 16. novembra 2013, katere se je udeležil tudi mag. Mario Plešej, sodelavec Socialne akademije, ki je tam predstavil problematiko soočanja in predelave travmatične preteklosti v Sloveniji.

Na letošnji konferenci NECE v organizaciji nemške Zvezne centrale za politično izobraževanje, nizozemske ustanove ProDemos in avtrijskega Zveznega ministrstva za izobraževanje, umetnost in kulturo s partnerji (med drugimi tudi Univerza v Ljubljani), sta uvodna govorca konference – nizozemski publicist Paul Scheffer in direktor evropske nevladne organizacije European Alternatives Lorenzo Marsili – podala nekaj ključnih sporočil o stanju EU-ja pred prihajajočimi evropskimi volitvami:

• Če hoče EU odpraviti vse notranje meje, mora vedeti, kje so njegove zunanje meje.
• Sedanje evropske elite niso sposobne spremeniti trenutnega stanja.
• Teme na evropskem dnevnem redu niso prave; prava tema bi npr. bila, kakšno državo blaginje želimo v Evropi.
• Evropa je območje, kjer se revščina povečuje.
• Solidarnost v EU-ju ne pomeni le solidarnosti severa z jugom, ampak velja tudi obratno, npr. na področju socialno ogroženih skupin ali skupin, ki so ogrožene zaradi nevarnega izkoriščanja naravnih virov (Romunija, Grčija, Finska).
• V EU-ju prihaja do vedno večjega transnacionalnega povezovanja civilnodružbenih pobud s pomočjo sodobnih IT-tehnologij, pri čemer igrajo glavno vlogo organizacije na lokalni ali regionalni in ne toliko na nacionalni ravni.

Na podlagi štirih scenarijev možnega razvoja EU-ja do leta 2030 se je več kot 200 udeležencev konference iz 31 držav (poleg držav EU-ja tudi Egipt, Tunizija, Južna Koreja in Japonska) s pomočjo metode svetovne kavarne (World Café) pogovarjalo o glavnih vidikih t. i. demokratičnega deficita EU-ja, vlogi izobraževanja za dejavno državljanskost ter praktičnih pristopih in projektih. Iz teh pogovorov so se izkristalizirale tri najpomembnejše teme, ki so bile nato obravnavane v posameznih delavnicah, in sicer vseživljenjsko učenje, financiranje izobraževanja za dejavno državljanskost in kako vrniti politiko v izobraževanje za dejavno državljanskost. Poleg teh so udeleženci konference v delavnicah načeli še naslednje teme: sodelovanje med izobraževanjem za dejavno državljanskost in civilnodružbenimi gibanji, kako povečati volilno udeležbo na volitvah v evropski parlament naslednje leto, različni koncepti državljanske vzgoje oz. izobraževanja za dejavno državljanskost, EU kot tema znotraj izobraževanja za dejavno državljanskost ter izobraževanje za dejavno državljanskost na političnem dnevnem redu EU-ja.

V fokusnih skupinah in odprtih forumih so udeleženci predstavljali praktične primere iz svojega delovanja, in sicer na naslednjih področjih: težko dosegljivi učitelji in mladi, učenje za opolnomočenje skozi analizo in refleksijo, izmenjava med Evropo in Severno Afriko, »volilni stroji« kot izobraževalna orodja, izobraževanje za dejavno državljanskost v mladih demokracijah, vpliv poročanja transnacionalnih medijev o evrski krizi na razmišljanje evropskih državljanov, evropske konvencije, ki jih poganjajo državljani ter projekt »Večer z ombudsmanom«. V okviru odprtega foruma o izobraževanju za dejavno državljanskost v mladih demokracijah je Mario Plešej kratko orisal razvoj in stanje slovenske demokracije in civilne družbe ter opozoril na probleme v zvezi s prikritimi množičnimi grobišči.

Udeleženci so v delavnicah prek spleta soustvarili skupen zaključni dokument konference, v katerem so povzeli svoje zaključke in priporočila. Izpostavljamo nekaj najzanimivejših:

• V okviru procesov globalizacije in lokalizacije bodo obstajale različne oblike državljanstva, pojavljale se bodo nove, kar bo vplivalo na izobraževanje za dejavno državljanskost. Možni odgovori vključujejo podpiranje demokratične kulture, razširitev izobraževanja za dejavno državljanskost prek različnih orodij in mehanizmov, premostitev prepada med teorijo in prakso, refleksivne primerjalne raziskave in učenje.
• V okviru vseživljenjskega učenja potrebujemo takšno institucionalno ureditev in participativne metode, ki bodo nagovarjale različne družbene skupine, še zlasti nedejavne, in aktivirale njihove veščine in znanje.
• Čeprav ima znanje o evropskih institucijah pomembno vlogo v izobraževanju za dejavno državljanskost, manjka konkretnih izkušenj delovanja in čutenja evropskega državljanstva. Zato potrebujemo manj abstraktno ter bolj konkretno in kritično razpravo o EU-ju, njegovi politiki, ciljih in državljanih, kar naj bo povezano z vsakodnevnimi življenjskimi izkušnjami ter aktualnimi izzivi in problemi v EU-ju.
• Izobraževanje za dejavno državljanskost mora postati orodje za motivacijo in spodbujanje ljudi k participaciji in k bistvenemu prispevku pri uresničevanju načel, kot so strpnost, solidarnost ali vladavina prava. Posebej se je treba posvetiti marginaliziranim, izključenim ter nedejavnim skupinam in posameznikom. V izobraževanje za dejavno državljanskost je treba vključiti konkretne civilnodružbene projekte za različne ciljne skupine z namenom, da se jih usposobi za dejavno sodelovanje v demokratičnih procesih.
• Potrebno je začeti dialog med izobraževalci za dejavno državljanskost in civilnodružbenimi gibanji, ki so pogosto brez medsebojnih stikov, o t. i. demokratičnem deficitu in naraščajočih socialnih razlikah v EU-ju, pri čemer je potreben kritičen pogled in refleksija. Rezultat tega dialoga naj bo delovanje na več ravneh, ki bo vključevalo tako pristope od zgoraj navzdol kot od spodaj navzgor.
• Da bi povečali udeležbo na volitvah v evropski parlament je treba okrepiti vlogo parlamenta in izobraževanja o EU-ju.
• Za zagotovitev proračuna EU-ja za izobraževanje za dejavno državljanskost je treba vzpostaviti močno omrežje oz. platformo, ki bo neposredno povezana z evropskim parlamentom.
• Izobraževanje za dejavno državljanskost je treba postaviti na dnevni red EU-ja, pri čemer je treba upoštevati, da ima tovrstno izobraževanje vrednost že samo po sebi, saj je pomemben predpogoj za demokracijo, ter da obstaja komplementarnost med formalnim in neformalnim izobraževanjem na tem področju.

Konferenca se je zaključila z razpravo s pomočjo metode ribjega akvarija, v katero so se lahko na oder za govorce poleg glavnih govorcev – René Cuperus in Lorenzo Marsili – dejavno vključevali udeleženci iz občinstva. Cuperus je razvnel razpravo s svojim opažanjem, da je demokracija v Evropi v krizi, saj ima le nekaj evropskih držav resnično delujočo demokracijo, medtem ko so v Jugovzhodni Evropi le navidezne demokracije. Zaradi tega evropskim državljanom trenutno edino populizem daje privlačne odgovore. Prav zato so se udeleženci konference strinjali, da je treba okrepiti in še bolj podpreti izobraževanje za dejavno državljanskost.

Slike

Tags: dejavna državljanskost, demokracija, državljanska vzgoja, EU, NECE