V predavanju »Kako uspešno opravljati vlogo koordinatorice/koordinatorja, ko zmanjkuje časa?« je spregovoril o vodenju, sodelovanju in ustvarjanju sprememb v šolskem okolju.

Koordinatorji UNESCO dejavnosti se pogosto znajdejo med rednim poukom, birokracijo in dodatnimi projekti, pri katerih ni vedno lahko pridobiti sodelavcev. Cepin jih je nagovoril kot »ustvarjalce sprememb« – ljudi, ki vidijo razliko med sedanjim stanjem in boljšo prihodnostjo ter želijo prispevati k premiku.

Kako ob množici nalog ohraniti smer? Pomembno je razlikovati med nujnim in pomembnim ter zavestno varovati čas za cilje, ki imajo dolgoročen učinek. Pri tem si je vredno zastaviti vprašanje, katere dejavnosti res prinašajo največ rezultatov in čemu bi se lahko odpovedali. Ni namreč bistveno narediti čim več, temveč delati prave stvari.

Prav v tem je po Cepinovih besedah razlika med izvajanjem, upravljanjem in vodenjem. Koordinatorju ni treba vsega izpeljati sam. Njegova naloga je tudi povezovati ljudi, krepiti njihovo odgovornost in jim pomagati prepoznati lastne sposobnosti ter njihov osebni »zakaj«. Za vodenje pri tem ne potrebuje nujno formalnega položaja: »Vodenje je vpliv.«

Posebej je poudaril pomen organizacijske kulture. UNESCO šola ni zgolj zbirka projektov, ampak skupnost, v kateri vrednote miru, sodelovanja in odgovornosti postajajo del vsakdanjih odnosov in odločitev. Takšne kulture ne ustvari en sam zavzet posameznik. Raste skozi odnose, medsebojno podporo in sodelovanje.

Sporočilo predavanja je zato segalo onkraj boljšega upravljanja časa: če želimo pustiti sled, ni dovolj, da sami naredimo še več. Pomembneje je, da druge opogumimo, da jo ustvarjajo skupaj z nami.