Kako spodbujati mlade k pobudništvu?

Objavljeno: 10. marca 2021

Za mlade mnogi rečejo, da so pasivni. In včasih so res – nekateri. A to sploh ni bistveno. V tem blogu boste izvedeli, kaj lahko kot mladinski delavec / mladinska delavka storite, da bo pasivnosti manj. Znano je namreč, da drugih ne moremo spreminjati. Kaj torej sploh lahko?

Mladinsko delo je potrebno napisati na novo

Od začetkov mladinskega dela je po nekaterih kriterijih minilo že več kot 150 let. Ti začetki so bili vsekakor plemeniti: namen mladinskega dela je bil razviti polne potenciale mladih v vedno novih okoliščinah. V samih začetkih je te okoliščine predstavljala industrijska revolucija, v kateri stari sistemi vzgoje in socializacije niso več dovolj dobro delovali.

Naboj odzivanja na vedno nove okoliščine, s katerimi se srečujejo mladi, je mladinsko delo ohranilo vse do danes.

Veliki koncepti

V vsem tem času, v Sloveniji pa še posebej v zadnjih 25 letih, pa so se v mladinsko delo naselili veliki in pomembni koncepti. Besede kot strukturirani dialog, socialno vključevanje, zaposljivost, socialna kohezija, kompetence, kritična pismenost … so koncepti, ki so vsekakor pomembni. Odgovarjajo na sodobne izzive mladih in kažejo smer nadaljnjega delovanja. Vendar pa ti koncepti kljub svoji pomembnosti zastirajo bistvo mladinskega dela.

Posledica teh konceptov in financiranja, ki je z njimi povezano, so namreč kazalniki. Mladinsko delo je vedno bolj podvrženo različnim kazalnikom. Merimo že skoraj vse – oziroma: naj bi merili. Zato pogosto delamo najprej za kazalnike, šele nato za mlade.

Najprej mladi!

Mladinski delavec pa je to, kar je, najprej za konkretnega mladega posameznika. Ne za kazalnike! Če so kazalniki dobro postavljeni, bodo ti seveda zadeli potrebe konkretne mlade osebe. Toda kaj tedaj, ko se mladinski delavec hkrati druži z dvema mladima osebama, katerih potrebe si med seboj nasprotujejo?

Takšno stanje sploh ni tako redko! Ko mladinski delavec v istem dnevu, morda celo na istem srečanju, sreča osebo, ki ji primanjkuje prostega časa, in drugo, ki ga ima, da ne ve, kam z njim. Ali pa osebo, ki je morala že pri 13-ih prevzeti krepko preveč odgovornosti za svojo starost – morda zaradi težkih razmer v družini – in takoj za tem osebo, ki se še pri 28-ih še nikdar ni za več kot dva dneva premaknila iz hotela mama. Lahko potrebe takšnih parov opišemo z univerzalnimi kazalniki?

Najprej so tu potrebe konkretnih mladih oseb, šele nato nas morajo skrbeti skupinski, sociološki kazalniki.

Tu je mlada oseba, ki te potrebuje, pa morda niti ne ve, da te. In tu si ti, ki želiš biti dar v njenem življenju. Ne želiš biti serijski dar, narejen po skupinskem receptu ampak dar, kot ga potrebuje točno ta oseba v točno tem trenutku.

Imaš izkušnjo svoje lastne obdarjenosti

Ne glede na to, kako težke razmere so se doslej že pojavile na tvoji poti, verjamem, da je bilo del tvoje poti gotovo tudi srečanje z močnim občutkom obdarjenosti.

Kdaj se je pojavil ta občutek? Morda je bil to močan dogodek, morda zgled osebe, ki je živela polno življenje in prispevala k dobrobiti ljudi okoli sebe.

Morda je bila to navdihujoča oseba, nenavadna mladinska izmenjava, morda nepozabna skupina, v kateri je bil občutek polne sprejetosti nekaj najbolj naravnega. Morda pa je občutek obdarjenosti povzročilo prav dolgotrajno soočanje s težkimi izkušnjami in spoznanje o neverjetnem osebnem napredovanju skozi te izkušnje.

Izkušnje obdarjenosti so tiste, ki nas usmerjajo na novo pot. Najbrž si tudi zaradi svoje izkušnje obdarjenosti mladinski delavec / mladinska delavka. Po močni izkušnji obdarjenosti namreč svet nikoli ni več takšen, kot je bil. Sami sebe začnemo prepoznavati v novi luči, življenje dobi globlji pomen.

Po takšni izkušnji postaneš oseba, ki želi prispevati. Oseba, ki želi spreminjati. Ki želi odgovarjati na potrebe, pustiti edinstven pečat. Pečat, kot ga iz svoje obdarjenosti lahko pustiš le ti. Postaneš pobudniška, pobudniški.

Mladinski delavec – dar za druge

Kot mladinski delavec ali mladinska delavka si lahko tudi ti takšen dar za druge. Morda ne nujno ti osebno – morda je tak dar tabor, ki ga organiziraš. Morda prijateljstvo, ki se zgodi na tvojem dogodku. Morda soočenje z drugačnostjo. Včasih pa tudi ti kot oseba.

Takrat si ti tisti dar, ki lahko mlado osebo popelje na novo, drugačno, polnejšo pot. Na pot večjega pobudništva in prispevanja.

In če si v mladinskem delu že nekaj let, verjamem, da že imaš kakšno takšno izkušnjo. Sam jih imam kar nekaj.  Tule je primer ene.

Kako torej spodbujati pobudništvo?

Mladinsko delo je za spodbujanje pobudništva naravnost idealno.

Boljše je od šole, saj se lahko z individualnim pristopom v veliko večji meri posvečamo vsakemu posamezniku posebej. Boljše je od samoniklih prijateljskih družb, ker ima večjo usmerjenost in večjo povezanost z družbenimi strukturami. Tako lahko pobude mladih okrepi. Boljše pa je tudi od podjetniških in ostalih delovnih okolij, saj na mlado osebo praviloma gleda v večji polnosti.

Toda kako to izkoristiti? Vemo namreč, da bližnjega ne moremo spremeniti. Spremeni se lahko le sam. Mladinski delavci in delavke imamo strašno radi recepte in metode, a v tem primeru se ti ne obnesejo.

Edini način je, da mladim dan za dnem iz svoje obdarjenosti podarjamo darove. Življenje je kot štafeta, je zadnjič dejala prijateljica: »Dobiš, tečeš in daš naprej.«

Skupaj s trenerji v projektu Inkubator 4.0 smo se na naših srečanjih spraševali prav o tem: »Kaj je tisto, kar pri mladih spodbuja pobudništvo?« Naše zgodbe sem razvrstil v osem darov, ki jim jih lahko dan za dnem podarjamo mladim.

Vsak dar s strani mladih seveda ne bo sprejet. Daleč od tega! Z vsakim darom, tudi s sprejetimi ne, ne bomo zadeli v polno. A če bomo konstantno dajali, dajali in dajali iz svoje obdarjenosti, se bo zgodilo. To je vse, kar lahko storimo. In to je dovolj, ker deluje!

Za katere darove gre?

1. Dar poslušanja. Ker so nam nekateri mladi povedali, da smo bili mi prvi, ki smo jih sploh resno poslušali.
2. Dar prepoznavanja njihovega potenciala. Ker so nam nekateri mladi povedali, da smo bili mi prvi, ki smo v njih videli nekaj več. »Tega niso bili sposobni ne starši, ne učitelji, ne prijatelji,« so dejali.
3. Dar skupine. Ker v pretirano digitalnem svetu, oteženem tudi z mnogimi omejitvami druženja, skupine nikakor niso več samoumevne. In se nekateri mladi celo ne znajo več konstruktivno družiti, prepoznavati svoje vloge v skupini.
4. Dar konstruktivne skupinske komunikacije. Ker se sporočila spreminjajo, krajšajo, digitalizirajo in postajajo vse bolj površna. In s tem mnoge mlade oropajo pristnega dialoga.
5. Dar realnih nalog. Ker so mnogi mladi siti iger vlog, simulacij in namišljenih, teoretičnih primerov. Radi bi kaj naredili, radi bi videli učinke svojega dela! Radi bi povezali roke in glavo, ne pa ju ločevali.
6. Dar soočanja z napakami, ker za nekatere mlade napake niso dovoljene nikjer drugje. In z njimi zato ne znajo živeti. Napak se bojijo, se iz njih ne učijo.
7. Dar prepoznavanja osebnega poslanstva. Ker tako življenje dobi smisel.
8. Dar sklepanja zaveze. Ker je tako lahko zamahniti z roko in opustiti dnevno rutino. Ker je laže po šestih neuspešnih ponovitvah reči: »To ne gre, ne prinaša učinka, ne grem se več!«

Oseba, ki sprejme dovolj teh darov, bo pobudniška. Tako preprosto je to!

Kaj pa ti meniš?

Matej Cepin

Blog je osebno mnenje avtorja in ne odraža nujno mnenja organizacije, Socialne akademije.

Fotografije: Pixabay.

Tags: komunikacija, matej cepin, mladi, mladinsko delo, Pobuda, pobudništvo, poslanstvo, skupina