Pismenost od D do I do M
Objavljeno: 4. maja 2020
Najbrž si nihče izmed nas ne predstavlja več dobro, kako bi bilo živeti brez interneta. Ali pa brez pametnih telefonov in ostalih pametnih naprav. Da sploh ne omenjam ogromne količine informacij, ki jih naše glave zaznavajo, prejemajo in filtrirajo vsak dan. Prav te so s pojavom interneta – pot so mu sicer utrli tudi drugi mediji – še v toliko večji meri začele vplivati na naša življenja, način mišljenja in razmišljanja ter načine obnašanja in komuniciranja z drugimi ljudmi. Prav zaradi tega kupa informacij, ki polnijo (ali praznijo) naše glave, je nujno, da je vsak izmed nas informacijsko, digitalno in medijsko pismen.
Ampak kaj to sploh pomeni in kako lahko dosežemo dovolj visok nivo pismenosti?
Kako pridemo do tega, da postanemo odgovorni uporabniki informacij, medijev in digitalnega prostora?
In kaj ima z vsem tem sposobnost kritičnega mišljenja?
IMD pismenost
Vsak izmed nas vsak dan poleg tega, da prejema informacije, te tudi išče. Informacijsko pismena oseba zna poiskati, dostopati in uporabiti prave informacije o zadevi, ki jo zanima, ne glede na to v kakšni obliki so te informacije predstavljene.
Velikokrat se pojem informacijske pismenosti pojavlja v navezavi s pojmom medijska pismenost, saj le-ta vključuje vse elemente informacijske pismenosti, hkrati pa dodaja svoje. Sporočilo, ki ga preberemo, slišimo ali vidimo, ni nujno vedno predstavljeno na najbolj objektiven način, in prav skozi učenje medijske pismenosti se lahko prav vsak izmed nas nauči razbrati, kdaj je sporočilo nevtralno in kdaj polno predsodkov. Poleg tega nas medijska pismenost uči, da imajo sporočila vpliv na naše obnašanje in razmišljanje ter lahko med ljudmi sprožajo različne čustvene odzive, ne vedno pozitivne.
Kot zadnjo, a vsekakor ne najmanj pomembno, omenjam digitalno pismenost, ki je zmožnost posameznika znajti se v digitalnem okolju in v njem sodobne digitalne tehnologije uporabljati na varen, a hkrati kritičen način. Bolj kot na iskanje in razbiranje informacij se digitalno pismen posameznik osredotoča na uporabo digitalnih tehnologij in na to, kako lahko te služijo vsakodnevni rabi, pa tudi na to, kako se sam skozi te tehnologije predstavlja družbi.
Informacijska, medijska in digitalna pismenost so veščine, ki so nujne za posameznikovo samostojnost, osebno in poklicno rast, kritično mišljenje ter soočanje s svetom v 21. stoletju. Kot sem omenila že prej, različnih vsebin na različnih platformah ni dovolj le znati poiskati, temveč tudi uporabiti, iz njih narediti svojo zgodbo in le-to deliti naprej. In to je vseživljenjski proces.
Mednarodni projekt YDML
V ta namen je nastal mednarodni projekt “Digital media literacy for youth employment and social realisation” (YDML). Vanj so poleg Socialne akademije vključene še štiri organizacije iz štirih držav: Bolgarije, Češke, Italije in Republike Južne Afrike. Skupaj se bodo osredotočale na izboljšanje digitalne medijske pismenosti med mladimi, in sicer na področjih:
– netikete (bonton na medmrežju);
– raziskovalnih veščin (vključno s kritično oceno informacij, virov, ustreznosti);
– ustvarjanja izvirnih vsebin.
Že v naslednjem blogu pa bom ta projekt opisala bolj podrobno ter predstavila poznavanje veščin medijske in digitalne pismenosti med mladimi v Sloveniji, tako da ne hodite predaleč, saj vas čaka še več zanimivih vsebin.
Če pa vam tema že zdaj ne da miru in ste radovedni, si več o medijski in informacijski pismenosti na splošno ter o tem, kako sta definirani v slovenski zakonodaji, lahko preberete na naslednjih povezavah:
Poleg tega pa se tukaj lahko še malo poigrate in preverite realno stanje (t. i. reality check) svojega p(rep)oznavanja lažnih novic.
Se beremo kmalu!
Ana
Pingback: Socialna akademija » Pismenost od D do I do M v Sloveniji – 2. del
Pingback: Socialna akademija » Pismenost od D do I do M v Sloveniji