O projektu

Objavljeno: 11. avgusta 2006

S projektom Potujoči raziskovalni center želimo vzpostaviti materiale in gradiva, ki si jih lahko mladi, prostovoljci, ki se ukvarjajo s prostočasnimi aktivnostmi za druge mlade (mladinski centri, otroški in mladinski tabori, centri za socialno delo, oratoriji, skavtski in drugi voditelji) izposodijo za izvedbo raziskovalnih delavnic pri svojih prostočasnih aktivnostih.

Projekt obsega:

• pripravo 10 didaktičnih kovčkov z različnimi eksperimenti, ki jih lahko otroci in mladi izvajajo sami,
• pripravo 10 motivacijskih posterjev z izobraževalno vsebino, ki bodo otroke in mlade privabili k dogajanju v potujočem raziskovalnem centru,
• pripravo, oblikovanje in tisk gradiv z navodili za uporabo kovčkov z eksperimenti,
• pripravo spletne strani s promocijo kovčkov, eksperimentov in projekta,
• sodelovanje mladih (prostovoljcev) in mentorjev (univerzitetnih profesorjev, prav tako prostovoljcev) pri projektu.

 Analiza stanja

Da bi v Evropi dosegli cilj na znanju temelječe družbe, mora znanstveno in raziskovalno delo postati vsakdanja držav čim večjega števila državljanov. Pri spodbujanju te drže pa je smotrno poskrbeti že od malih nog. Maria Montessori, znana pedagoginja z začetka 20. stoletja, je otroke ocenila kot male raziskovalce. Raziskovanje jim je enostavno prirojeno. Pri spodbujanju tega potenciala pa opažamo določene ovire:

• Šolski sistem s predpisanim kurikulom in snovjo, ki jo mladi »morajo« razumeti, pogosto ne spodbuja radovednosti.
• Zato mladi raziskovanja ne dojemajo kot vrednoto in veselje, ampak kot prisilo.
• Prešibka je povezava med raziskovanjem in igro – raziskvoanje pogosto tretiramo kot delo, ki ga dojemamo kot nasprotje igri. Zato raziskovanje ni igra, četudi bi lahko bila.
• Na trgu obstaja mnogo literature, ki spodbuja raziskovalno dejavnost med mladimi, ki tudi je privlačna in zanimiva. Otrocii n mladi pa po njej ne posegajo dovolj pogosto, ker pogosto spodbuja individualno delo, ki jim ni toliko v veselje kot skupinsko.
• V prostočasnih mladinskih dejavnostih znanost nima posebej pomembnega mesta, med tem ko ga druge dejavnosti (šport, igra, umetnostno izražanje, multimediji in komunikacije) imajo. Večina prostočasnih dejavnosti za mlade se vrti okoli naštetih pojmov, znanost pa nastopa redko.
• V polju mladinskega dela obstaja veliko mladih – animatorjev, ki študirajo naravoslovne in tehnične stroke in ki bi jim bilo delo z mladimi na področju znanosti v strokovni in osebni izziv.
• Pri promociji znanosti ne prihaja pogosto do sinergije med generacijami in profili, npr. na ravni univerzitetni profesorji – mladi – otroci.
• Ukvarjanje z znanostjo je pogosto povezano z visokimi stroški.

S projektom odgovarjamo na naslednje potrebe

• Promovirati znanost kot igro
• Uvajati skupinske metode dela
• »prodreti« v prostočasne dejavnosti
• Spodbujati interakcijo med različnimi generacijami in profili
• Zniževanje stroškov