administrator – Predelati ali pozabiti?

sos3

3. Teoretska izhodišča o dialogu, odpuščanju in spravi

5.1.1 Tujec v mestu

Namen dejavnosti	Udeleženec spozna, da je veliko lepše z nekom biti prijatelj, kot gojiti zamero do drugega.
Čas	5 minut.
Velikost skupine	5–20 udeležencev.
Prostor	Dovolj velik prostor za sprehajanje.
Metoda	Vaja za prebijanje ledu (icebreaker).
Potek dejavnosti	Udeleženci hodijo po prostoru, gledajo v tla in se pretvarjajo, da nobenega ne poznajo. Čez čas, ko vodja reče, začno gledati višje, okoli sebe, nato v oči in na koncu si podajo roke. Sledi refleksija, udeleženci povejo, kako se jim je zdelo, kako so se počutili ko so gledali v tla in kako, ko so gledali v prijatelja. Ta igra je prispodoba, da je veliko lepše biti z nekom prijatelj in v dobrem odnosu oziroma odpustiti, kot gojiti zamero, biti osamljen, zagrenjen in gledati v tla namesto drug v drugega.
Opozorila za voditelja	Pustite dovolj časa na začetku, da bodo udeleženci lahko začutili kako je, če te nihče ne gleda. Če bi hoja zamrla, jih vzpodbudite. Prav tako jih opozorite naj hodijo prosto in se ne pogovarjajo med seboj.

5.1.2 Ko (ne) odpustim

Namen dejavnosti	Udeleženci se seznanijo s posledicami (ne)odpuščanja.
Čas	45 minut.
Velikost skupine	5–8 udeležencev.
Prostor	Soba, v kateri je dovolj prostora, da vsak najde svoj kotiček.
Metoda	Individualno delo.
Potek dejavnosti	(15 minut) Udeleženci izvlečejo po en listek s sledečimi vprašanji: – Kaj bi se zgodilo, če bi ne bilo odpuščanja? Kakšne bi bile posledice? – Kdaj si nazadnje potreboval odpuščanje? – Kdaj je nekdo drug potreboval tvoje odpuščanje? – Kako je živeti v stalni zameri? – Ali življenje v zameri (sovraštvu), četudi nezavedno, zahteva veliko energije in vzdržuje stalni stres? – Se želim maščevati? – Kaj povzroči maščevanje? – Ali je odpuščanje svobodno? – Ali odpustiti pomeni pozabiti? – Komu nameniti odpuščanje (odpustiti sebi, članom družine, prijateljem in bližnjim, tujcem, ustanovam, običajnim sovražnikom)? Vprašanja dobro premislijo in po vrsti poskušajo nanje odgovoriti. (30 min) Udeleženci dobijo list papirja, na katerem naredijo dva stolpca. V prvega pišejo, kakšne so posledice, ko ne odpustim, kako se takrat počutim, in v drugega, kadar odpustim. Udeleženci naj si vzamejo čas in skrbno premislijo, nato sledi razprava o napisanem. Na začetku se govori o posledicah, ko ne odpustimo, udeleženci po vrsti povejo, kaj so napisali, zakaj so takšnega mnenja ali imajo konkretno izkušnjo iz življenja (izkušnja ni obvezna, če kdo ne želi). V drugem krogu vsak pove, kaj meni o tem, ko odpustim, zakaj je takšnega mnenja, izkušnja iz življenja. Na koncu pridemo do zaključka, da je dobro odpuščati, da to naredi človeka svobodnega, a da ni vedno lahko.
Opozorila za voditelja	Tehnike ne izvajajte v skupini, ki je ne poznate, če niste pripravljeni na deljenje morebitnih težkih življenjskih izkušenj.

5.1.3 Čas odpuščanja

Namen dejavnosti	Spodbuditi razmislek o odpuščanju in spoznanje pomembnost le-tega, refleksija.
Čas	30–40 minut.
Velikost skupine	/
Prostor	Soba s projektorjem.
Metoda	Ogled filma z refleksijo.
Potek dejavnosti	Ogled odlomka iz filma Les Miserables: The Bishop. Refleksija o filmu in odlomku: – Kaj se je zgodilo v filmu in kaj v odlomku? – Ali se zdi kdaj odpuščanje »nepravično«? (prilika o izgubljenem sinu) – Ali je težko odpustiti? Zakaj? – Ali je odpuščanje obvezno? Zakaj ja/ne? – Ali moram z osebo, ki ji odpustim imeti naprej enak odnos? – Ali odpustiti pomeni pozabiti? – Komu je težje odpustiti prijatelju ali tujcu?
Opozorila za voditelja	Poskrbite za ustvarjanje pravega vzdušja pred ogledom in poskrbite, da bodo odlomek gledali nemoteno.
Pripomočki	Odlomek iz filma Les Miserables: The Bishop. Svetopisemska zgodba o izgubljenem sinu in/ali pesem Crni sin.