Kategorija: 5. KAKO KREPITI DIALOG, ODPUŠČANJE IN SPRAVO MED MLADIMI?

(25min) V skupinah po 5 naj se pogovorijo, zakaj so to fotografijo izbrali, kaj jim govori in katero travmo za njih predstavlja. Izdelajo naj plakat o izbrani vsebini. Če jim pogovor ne steče, ga lahko spodbudite z listki s podvprašanji:

– O čem vam govori fotografija?
– Kakšne travme lahko izbrana tema povzroči?
– Kakšni so morebitni vzroki, dogodki, ki lahko privedejo do te travme?
– Katero ranljivo skupino se to dotika?
– Poznate koga, ki trpi zaradi podobne vsebine?
– Kaj bi lahko »mi« naredimo, da preprečimo vzroke oziroma kako lahko omilimo posledice?
– Poskusi se vživet v vlogo obeh strani (tisto, ki je tebi bližje in nasprotujoči tabor) ter poišči argumente za in proti?

(5 minut) Čas za dokončanje plakatov in pripravo predstavitve.

PREDSTAVITEV

(5–15 minut) Usedemo se nazaj v krog in skupine predstavijo svoje delo, vsaka ima na voljo dve minuti. Po predstavitvi imajo ostali možnost, da kaj vprašajo, pripomnijo, izrazijo svoje mnenje.

ZAKLJUČEK

(15 min) S skupino poskušamo najti skupne točke vseh prikazanih tem. Ali vidijo podobnosti med predstavljenimi temami? Kaj lahko vsi prispevamo, da preprečimo nastajanje travm? Kaj lahko naredimo kot družba ali posameznik, da bomo poiskali skupen jezik in lažje premostili razlike med nami.

Izjave preberemo na glas, eno za drugo, vmes pa pustimo nekaj časa, da lahko udeleženci v miru razmislijo in se odločijo.

Stopi korak naprej, če …
1. … se lahko poistovetiš z eno stranjo (partizani, domobranci, četniki, fašisti, nacisti).
2. … lahko odkrito poveš, za katero stran si, brez da bi ti kdo zato stregel po življenju.
3. … imaš dovolj hrane za preživetje.
4. … boš poskrbel za nemškega dojenčka, ki ga najdeš ležati ob cesti.
5. … ne rabiš bit vsak dan v strahu za svoje življenje.
6. … bi se uprl ukazu: ubij soseda, četudi bi s tem ogrozil svoje življenje.
7. … si lahko s svojo družino.
8. … si ob koncu vojne zaživel normalno življenje.
…

Udeleženci naj pogledajo okoli sebe, kje stojijo v prostoru. Kje stojijo drugi? Nato vsak udeleženec po vrsti pove, katera je njegova vloga. Sledi vprašanje »kdo ima še podobno vlogo« (lahko stojijo skupaj ali čisto narazen). Nato rečemo, naj se vsi stresejo in s tem otresejo svojih vlog (zelo pomembno je da se fizično otresemo te vloge). »Sedaj ste spet vi.«

(30 min) Nato se postavimo nazaj v krog, kjer naredimo refleksijo. Če imamo možnost več trenerjev, je bolje, če jo lahko naredimo v 2–3 skupinah.

Refleksija oziroma pogovor o občutkih in iskanju skupnega imenovalca med vsemi vlogami:

– Kako si se počutil v svoji vlogi?
– Kako si se počutil, ko si bil bolj spredaj oziroma bolj zadaj od ostalih?
– Kaj so ti predstavljale različne pozicije v prostoru?
– Več ljudi je imelo isto vlogo kot ti, pa so stali na različnih mestih. Kako to?
– Najdemo kaj skupnega vsem vlogam?
– Kako gledaš na situacijo, v katero je bila pahnjena tvoja vloga?

2. 30-letna poročena ženska s Pohorja je pri partizanih ranjenega moža pritihotapila domov ter ga sedaj skriva v skrivni kletni sobi.

3. 20-letni fant, ki se je zaradi strahu pred poboji partizanov pridružil vaški straži in vsako drugo noč 12 ur straži v vaškem gasilnem domu.

4. 60-letna vdova, ki so ji Nemci zasegli hišo in en del preuredili v vojaški štab. Starejšega sina so ji mobilizirali v nemško vojsko za na rusko fronto in če ne bo sodelovala, bodo tja poslali tudi njenega mlajšega sina.

5. Bolničarka stara 21 let, ki je sprva skrbela za partizane, sedaj pa skrbi za ranjene četnike štajerskega bataljona.

6. 22-letnemu fantu iz Šentjošta so partizani pobili celotno družino, zato se je pridružil domobranski postojanki v župnišču, kjer vsak dan čuva svoje preživele sovaščane.

7. 25-letno žensko iz Zaloga so obtožili sodelovanja s komunisti, ker je njen brat odšel v partizane, zato so jo poslali v koncentracijsko taborišče v Dachau.

8. Kočevski Nemec star 58 let, ki že celo življenje živi na Kočevskem, se je prisiljen preseliti na ozemlje nacistične Nemčije v Brežice, kjer se je naselil v hišo izgnanih Slovencev. Pogrešal je svojo vas in sosede. Po koncu vojne so ga izgnali iz Slovenije.

9. 32-letni partizanski kirurg v bolnici Franja, ki vsak dan nesebično rešuje življenja ranjenih partizanov.

10. Liberalni župan (65-letni) iz Škofje Loke, kjer so tako partizani kot domobranci, in dela vse zato, da bi jih rad zaščitil pred nasiljem komunistov, fašistov in nacistov.

– Kaj so sestavine za vzpostavitev dialoga?
– Kje vidijo povezavo težave pri vzpostavitvi dialoga med nasprotno mislečimi v slovenski družbi?
– V kolikšni meri se jih te travme in delitve dotikajo in vplivajo na njihovo odprtost za dialog z drugače mislečimi?
– Kaj bi potrebovali, da bi premestili te težave in vzpostavili dialog?

(10 min) Zaključek, povzetek delavnice in zahvala

Pogovor o dialogu, kaj so ugotovili pri pripravi plakatov; navežemo na celotno delavnico: kaj so izvedeli novega in kaj lahko mi sami naredimo, da izboljšamo dialog v slovenski civilni družbi.

1. Opis fotografije.
2. Elementi fotografije: barva, stvari in ljudje, obrazna mimika, ton glasu, uporaba besed ipd.
3. Kako so ti elementi uporabljeni in kakšen je njihov odnos na fotografiji?
4. Kakšno sporočilnost želi imeti fotografija? Kakšna čustva budi?
5. Kdo je ciljna skupina?
6. Kaj želi sporočevalec doseči pri ciljni skupini?

Udeležence povabimo k deljenju ugotovitev v celotni skupini.

– Kaj vas je presenetilo?
– Kakšen vpliv menite, da ima propaganda na vas?
– Ali vedno tako analizirate propagandna sporočila, ki jih prejmete?

V zadnji fazi predstavimo ključne propagandne tehnike.

»Navadni ljudje«:
– poročevalec je skromnega izvora, je nekdo, ki mu lahko zaupamo, ima njihove interese v srcu;
– uporablja preprostejši jezik, da dosega množice in se lažje poenoti z njihovim pogledom.

»Kupček kart«:
– selektivno izpuščanje informacij;
– predstavi izključno informacije, ki so pozitivne za idejo ali predlog;
– izpusti tudi informacije, ki so morda pomembne (tudi če predstavlja resnične informacije).

»Zabavni vagon«:
– »pridruži se, saj so se ostali tudi«;
– prepričevanje naslovnika, da je ena izmed strani zmagovalna.

Poenostavljanje:
– sprememba sporočila kompleksne situacije v črno-bel izbor, npr. dobro in slabo.

Lažni vzrok in posledica:
– produkt, ideja, politični program zagotavlja pozitivne rezultate brez kakovostnega dokaznega gradiva (raziskav ipd.).

Vzdevki:
– uporaba negativnih nazivov z namenom oblikovanja sovražnega odnosa do skupine, prepričanj, idej ali institucij.

Bleščeče posploševanje:
– uporaba pozitivnih besed za posamezne ciljne skupine;
– zahtevajo odobravanje brez razmisleka (npr. uporaba besed, kot so čast, slava, svoboda, demokracija, ljubezen, država, narod ipd.).

Prenos:
– uporaba simbolov (npr. plapolajočih zastav), ki v nas prebudijo pozitivna čustva in posledično pridobijo naše odobravanje;
– uporaba nečesa, kar že spoštujemo, da pridobijo odobritev tistega, za kar nas želijo pripraviti, da sprejmemo.

Razčlovečenje:
– tistih »drugih« ne vidimo kot osebe, ampak kot kategorijo, množico, hordo.

»Naš planet bo čez eno uro zaradi stika s kometom razneslo. Na žalost imamo samo eno vesoljsko ladjo, ki ima pet sedežev in dovolj hrane za pet oseb. Dobili ste seznam kandidatov, izmed katerih morate izbrati, katerih pet boste poslali na vesoljsko ladjo.«

Udeležence razdelimo na vsaj dve skupini in jim naročimo, naj se dogovorijo o seznamu kandidatov. Čas jim omejimo na največ 15 minut. Ko obe skupini oblikujeta seznam kandidatov, naredimo odmor.

Med odmorom vodja k vsem vlogam doda nove informacije (npr. vloga ženska – upokojena zdravnica ipd.). Dodatne informacije dodaja po skrbnem spremljanju debate, saj je učinek aktivnost največji, kadar so nove informacije vsaj delno konfliktne z njihovimi predpostavkami.

Udeležence ponovno prosimo, naj razvrstijo kandidate in jih povabimo h skupnemu deljenju mnenj:

– Kakšno je vaše mnenje o aktivnosti?
– Ste težko dosegli dogovor o izboru kandidatov?
– Zakaj menite, da smo v aktivnost dodali nove informacije?
– Bi lahko potegnili kakšne vzporednice z resničnim življenjem?

Vprašanja se lahko nanašajo tudi na njihovo debato npr.:

– Zakaj mislite, da je policist moški? Je vsak policist jezen in nasilen?
– Zakaj ste Afričana opredelili kot temnopoltega moškega?
– Zakaj ste izbrali žensko, čeprav nima nobenih posebnih sposobnosti?

Pomembne »točke preloma«:

– vsi imamo okvirje;
– ti okvirji (stereotipi in predsodki) lahko vodijo k diskriminaciji, izključevanju in nasilju;
– stereotipov ne moremo izbrisati.