Večina mladih intervjuvancev je dialog povezala s pogovorom. Vidijo pa ga tudi kot:
- temeljno potrebo človeka,
- način reševanja konfliktov ali kot preventivo pred konflikti,
- izmenjavo mnenj,
- prenos informacij,
- navezovanje stikov in komunikacijo,
- sredstvo za doseganje ciljev,
- širjenje svojih obzorij ter
- kot sprostitev in zabavo.
Kdaj je dialog uspešen?
Navedli so tudi pogoje za uspešen dialog: zelo veliko udeležencev je poudarilo pomen poslušanja in slišanja tega, kar drugi izrazijo (kar je težji del dialoga). Poleg tega so omenili še iskrenost, biti odprt za stvari, ki jih še ne razumeš, govoriti po resnici, zaupanje, razumevanje, volja za dialog, da nisi trmast in si pripravljen tudi spremeniti svoje stališče (čustvena navezanost na svoj prav onemogoča dialog), da ne gojiš zamer in si želiš rešitve problemov, vrednotenje mnenj (svojih in drugih).
Pasti
Nekateri udeleženci so opozorili na vpliv sodobne komunikacijske tehnologije na medosebne odnose. Pretirana uporaba interneta in pametnih telefonov po njihovem mnenju negativno vpliva na odnose, zlasti v družini in med partnerji, ker se izgublja pristen in neposreden stik. Pogovori prek spletnih omrežij se navadno odvijajo o manj resnih zadevah. Ker ni neposrednega stika, lahko nekoga prej užališ, ker ne vidiš njegovih reakcij. Pretirana uporaba tehnologije siromaši jezikovne sposobnosti in vodi tudi v zasvojenost. Nekateri pa so menili, da je sodobna tehnologija tudi priložnost, ker se lahko ideje, informacije, mnenja laže širijo.
Nekdo je opozoril, da se lahko dialog na družbeni ravni zaplete, ko se v razpravo o stvareh vpletejo tudi tisti, ki jih ne razumejo; tak je po njenem mnenju bil primer pri referendumu o zakonski zvezi.
Nekateri so opozorili tudi na etiketiranje in predsodke, ki onemogočajo dialog, saj tudi še tako dobri argumenti ne morejo prepričati nekoga, ki ima globoko zakoreninjena prepričanja in predsodke. Nekdo je to ponazoril, da je to »razmišljanje znotraj svoje škatle« oz. »kot bi se z glavo zabijal v zid«. Zaradi globoke razdeljenosti (levi in desni) po mnenju nekaterih v Sloveniji o določenih stvareh ni možno voditi normalnega dialoga.
Nekdo je tudi izpostavil, da so ljudje včasih bili prisiljeni razmišljati in govoriti isto, sedaj pa lahko vsak govori, kar hoče. Nekaterim se zdi pomembna vloga zgledov, močnih osebnosti, ki bi lahko konflikte spremenili v dialog.
Ključni poudarki:
- Dijaki vidijo dialog predvsem kot pogovor in opozarjajo na pomembnost poslušanja.
- Dijaki dialog dojemajo tudi kot način reševanja konfliktov.
- Med glavnimi pogoji za uspešen dialog dijaki naštevajo poslušanje, slišanje in iskrenost.
- Dijaki v sodobni tehnologiji vidijo past, ki negativno vpliva na medosebne odnose.
- Dijaki opozarjajo na predsodke in etiketiranje, kar zavira dialog.
Interpretacija
V primerjavi s konflikti dijaki dialog dojemajo precej bolj pozitivno. Iz tega lahko sklepamo, da je njihova osnovna izkušnja v vsakdanjem življenju z dialogom pozitivna. Kljub vsemu pa mladi v dialogu zaznavajo tudi težave in pasti. Še posebej problematično se jim zdi vprašanje poslušanja in slišanja ter iskrenosti v dialogu kakor tudi problem etiketiranja in predsodkov. Menimo, da takšno stališče izhaja iz njihove osebne izkušnje dialoga v medvrstniških odnosih, v odnosih s starši in učitelji ter iz opazovanja družbenega dialoga. Po našem mnenju te težave in pasti poleg pomanjkanja veščin in sposobnosti za kritično razmišljanje in argumentiranje marsikaterega mladega odvrnejo od dejavnega sodelovanja v družbenem dialogu. Mladi se raje zatekajo v zasebno sfero in ta trend je možno opazovati že od devetdesetih let naprej.
