Prevzemanje odgovornosti v mladinskem delu

Objavljeno: 20. aprila 2018

V okviru projekta ABC of Youth Work, ki ga financirata program Erasmus+ Mladi v akciji in Urad RS za mladino, je Socialna akademija skupaj s tremi partnerji opredelila 20 procesov, ki delo v skupinah in organizacijah delajo kakovostno.

Eden od procesov, ki bistveno vplivajo na kakovost našega mladinskega dela, je prevzemanje odgovornosti s strani mladih.

Mlada oseba odgovornosti v organizaciji ne more prevzeti kar v trenutku. Pogosto gre za proces, ki traja nekaj let in se dogaja postopoma. Nekatere organizacije tako vzpostavijo sisteme prevzemanja odgovornosti skozi različne vloge. Ko je mlada oseba več časa v organizaciji, prevzema vedno odgovornejše vloge ter obenem tudi raste v kompetencah.

Plezanje po vlogah je zelo značilno na primer za skavtski tip organizacij. Pred nekaj leti pa sem imel priložnost uvajati takšen sistem tudi v MC Litija in v Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija. Pri obeh organizacijah se je takšen sistem po pričevanju odgovornih zelo lepo prijel.

Tokrat pa želim z vidika vlog predstaviti Zavod Nefiks.

Vsi ga poznamo, pa vendar

Zavod Nefiks v Sloveniji opravlja poslanstvo krepitve zaposljivosti mladih skozi beleženje in priznavanje neformalnega izobraževanja. Največ mladih ga pozna po t. i. neformalnem indeksu. V začetku je bila to knjižica, v katero je posameznik vpisoval svoja neformalno pridobljena znanja in s tem zviševal svojo vrednost na trgu dela. Dandanes pa vpisovanje znanj poteka pretežno preko spletne platforme.

Organizacija bi lahko svojo primarno storitev – beleženje neformalno pridobljenega znanja – opravljala tudi ob veliko nižji participaciji mladih. Vendar so se pred leti odločili, da želijo dati prav mladim pri tem večjo odgovornost. Skozi prakso se je tako v nekaj letih razvil petstopenjski model postopnega prevzemanja odgovornosti s strani mladih, od zelo preprostih nalog, pa do zelo zahtevnih.

Vloge

Mlada oseba pot v Nefiksu običajno začne kot Nefiks tutor. Naloga tutorja je promovirati pomen neformalnega izobraževanja med vrstniki in jim pomagati pri vpisovanju svojih neformalno pridobljenih znanj v indeks.

Nekateri tutorji vstopijo v klube – skupine mladih, ki delujejo po metodologiji študijskih krožkov. Kot udeleženci klubov so odgovorni za pripravo kakšnega srečanja. Obenem dobijo dostop do baze znanja v digitalni obliki, ki jim pri tem lahko pomaga.

Nekateri izmed udeležencev klubov postanejo vodje klubov. Na tej ravni se morajo naučiti vodenja skupin in se zato tudi kontinuirano usposabljajo.

Nekateri vodje klubov pot nadaljujejo kot vodje projektov. Kot vodja projekta posameznik že postane obenem tudi član glavnega tima organizacije in praviloma za to delovanje prejema tudi finančna sredsta.

Zadnja, peta stopnja, pa je strateški svet organizacije. To je organ, katerega naloga je usmerjanje organizacije.

Kako deluje?

Alenka Blazinšek Domenis, mladinska delavka in strokovna vodja zavoda Nefiks, pravi: »Sama v organizaciji posvečam čas predvsem strateškemu svetu in vodjem projektov. Z vsemi predhodnjimi stopnjami pa se ukvarjajo drugi. Vodje projektov z vodji klubov, vodje klubov z udeleženci klubov, … Zahtevnejša vloga z manj zahtevno.«

Proces osebnostne rasti posameznika seveda ne vodi nujno skozi vseh pet stopenj. A zanimivo je, da sta prav Maja, sedanja direktorica (ki je po načelih zavoda nujno mlada oseba) in Nataša, zdaj ena od članic strateškega sveta, šli skozi vse. Celoten proces praviloma traja nekaj let.

Na vprašanje o tem, ali je takšna struktura za organizacijo lahko tudi ovira, Alenka pravi: »Struktura je nastala zelo intuitivno, nikoli nismo imeli jasnega cilja, da jo vzpostavimo. S širjenjem organizacije in z vse večjim številom vključenih mladih pa te razmere enostavno prisilijo vanjo, če želiš še naprej delati tako kakovostno, kot si nekoč.«

Avtor: Matej Cepin
Fotografije: vir – Zavod Nefiks