Šest generacij v isti klopi
Objavljeno: 21. avgusta 2014
Naslov je prispodoba za izkušnjo na lastni koži. Na obisku naše župnijske cerkve bomo spoznali razvoj kraja, ki je v zadnjih sto letih iz vasi postal del glavnega mesta samostojne države.
Kmalu po začetku Tržaške ceste v Ljubljani stoji markantna stavba, cerkev svetega Antona Padovanskega, katere zvonik izrazito zaznamuje veduto mesta tako za tiste, ki v Ljubljano prihajajo kot za tiste, ki iz nje odhajajo.
Po velikonočnem potresu leta 1895 se je v Ljubljani zrušilo, oziroma je bilo oškodovanih veliko tudi stanovanjskih stavb. Zato je primanjkovalo bivalnih možnosti za veliko število ljudi, predvsem delavcev, ki so takrat naseljevali mesto, kot tudi za tiste, ki so se priseljevali. Mestna oblast je iskala primerne lokacije, ki bi od mesta ne bile preveč oddaljene. Taka so bila tudi zemljišča ob Južni železnici, levo in desno od nje, na območju takratne občine Vič, ki je zajemala takratni vasi Vič in Glince. Začela se je gradnja današnje Rožne doline in področja ob Tržaški cesti (Nova vas, Glince).
Do takrat je bilo to območje čisto kmetijsko. Tudi prvo šolo so odprli šele leta 1896. V obeh naseljih je bilo nekaj več kot 1700 prebivalcev, ki so živeli v 200 hišah. V desetih letih po potresu se je število prebivalcev podvojilo, zgradili so še eno šolo. Območje celotne občine je spadalo pod župnijo Marijinega oznanjenja (današnji Prešernov trg), ki je bila uro hoda oddaljena.
Ob vseh potrebnih soglasjih se je leta 1905 začela gradnja nove cerkve na Viču, pri čemer je sodeloval tudi moj praded Valentin Sojar, tako s svojimi rokami, kot član gradbenega odbora, ki je skrbel za gradnjo, izvajalce, naročila, nabavo materiala in finančno kostrukcijo. V cerkvi, ki je bila zgrajena in blagoslovljena leta 1908 sta se poročila moja stara starša Anton in Marija (Pavlič), katere družina je bila prva soseda nove cerkve. V tej cerkvi je bilo krščenih vseh osem bratov in sester mojega očeta, z njim vred. Tu se je moj oče poročil z mojo mamo, krščeni smo bili vsi trije njuni otroci, krščeni sta bili obe moji hčeri in 14. junija 14 je bil tam krščen moj četrti vnuk. Tudi vsi prejšnji so bili krščeni tam. Tako lahko v prenesenem pomenu res lahko rečemo, da je sedelo šest generacij v isti cerkveni klopi.
Povabim vas, torej, na obisk naše cerkve na Tržaški cesti 85 v Ljubljani, kjer bomo z besedo, sliko in še kako spoznali stoletno zgodovino kraja in sodobni utrip župnijskega občestva pri svetem Antonu Padovanskem na Viču.
Oaza generacij! Umetnost izkustva, 29. 8. 2014
2 Responses to Šest generacij v isti klopi