Šole nastajajo glede na politične potrebe

Objavljeno: 14. oktobra 2014

V Radencih je bil EZA seminar Strukturne reforme na trgu dela: Priložnost za izobraževalne sisteme in mlade, ki je udeležencem prikazal stanje v izobraževalnem sistemu in njegovo povezovanje z gospodarstvom. V začetku nas je avstrijski ravnatelj seznanil s svojimi pogledi na nastanek krize in prednosti vlaganja v izobraževanje in predstavil avstrijski sistem izobraževanja. Povzel je ekonomiste, ki za nastanek krize krivijo države, ki so se prekomerno zadolževale, a nepoznavanja vzrokov za krizo mu ne gre zameriti, saj Avstrija ni doživela neke resne krize. Pri vlaganju v izobraževanje je navedel pozitivne učinke, ki jih prinaša povečanje izdatkov za izobraževanje, a je na koncu tudi sam ugotovil, da vlaganje v neproduktivno izobraževanje (politologi, sociologi) ni smiselno. Avstrijski šolski sistem je narejen v usklajevanju socialnih partnerjev, zato se večino mladih izobrazi za poklice že v sekundarnem izobraževanju, le 26% dijakov je vpisanih na gimnazije.

V nadaljevanju je ravnateljica srednješolskega centra v Ljubljani predstavila slovenski izobraževalni sistem in težave s katerimi se srečujejo. V poklicne programe se namreč vpisujejo najbolj problematični od problematičnih učencev. Če imajo v razredu 6 dijakov, ki govorijo samo albansko, enega Čečena je zelo težko pripeljati celoten razred do ustrezne usposobljenosti za avtomehanika. Danes mladi, ki pridejo iz osnovne šole poznajo le osnove računalništva, kolo, košarko in nogomet. Zanimivo je, da imajo dijaki, ki prihajajo iz kmečkih in socialno šibkih okolij boljše delovne navade, poznajo več stvari in so bolj motivirani da pridejo do zaposlitve kot mestni otroci. Delovne navade se privzgoji v družini. Otroci se ne bodo naučili delati, če starši nosijo smeti in pospravljajo stanovanje.

V Sloveniji je za razliko od avstrijskega sistema le 20% izobraževalnega programa odprtega glede na potrebe. Predstavniki gospodarstva si ne vzamejo časa, da bi sodelovali pri izobraževanju, saj za to niso posebej nagrajeni. Bolj kot novi kadri jim je pomembno lastno preživetje. Tudi šolskim centrom je najpomembnejše, da obdržijo zaposlitve, zato je za njih najpomembnejši dijak in izvajajo programe, ki so popularni. V lanskem letu se je za vzgojitelja usposabljalo (izobraževalo ali prekvalificiralo) dva tisoč udeležencev izobraževanja, ker jih je Slovenija pred nekaj leti potrebovala nekaj več zaradi večjih generacij otrok. Trenutno po tem profilu ni potreb, zato nihče ne ve kaj bodo počele. Za varilca žal ni interesa, kljub povpraševanju v Sloveniji in Avstriji, zato programa ne izvajajo.

V soboto smo si ogledali medpodjetniški center v Murski soboti, kjer nam je ravnatelj razkazal prostore za usposabljanje dijakov. Iz EU skladov so prejeli 2 mio EUR za posodobitev, a niso kupili skoraj nič opreme za izobraževanje, saj so denar porabili za sanacijo azbesta in energetsko sanacijo objekta in sicer za ogrevanje na toplotne črpalke in peč za kogeneracijo na plin, kar je za energetike šolski primer kogeneraciji, na katerem se lahko učijo, a sanacijo vi verjetno morali izvesti, tudi če ne bi imeli tega programa. V srednjih poklicnih šolah lahko kljub potrebam izvajajo programe le, če imajo dovolj vpisanih, saj dobijo le tri tisoč eurov na šolsko leto za enega dijaka. Poudaril je, da država nima strategije glede razvoja mreže šol, zato šole nastajajo glede na politične potrebe (primer Ormož). Dijaki se za izobraževanje odločajo glede na svoje predstave o poklicih. Tisti, ki imajo radi računalniške igrice, mislijo, da bodo na smeri računalniškega tehnika tudi v šoli in kasneje na delu razvijali in igrali igrice, a ti so kljub računalniški izobrazbi večinoma nezaposljivi. Nekateri dijaki, ki so že v osnovni šoli programirali, lahko znajo celo več od učiteljev in ti nimajo težav tudi kasneje z zaposlitvijo. Dobri mojstri so tudi dobro plačani in jih je težko prepričati, da bi šli učit v šolo, saj je vse kar jim lahko ponudijo 2 meseca dopusta poleti, ker so vsi ostali pogoji ponavadi boljši v podjetjih.

Kratek postanek smo naredili v Bogojini in nam je Mojca Perat iz Socialne akademije  predstavila Plečnikovo cerkev, kjer je arhitekt poiskal materiale in simbole iz okolja in jih vključil v prenovo cerkve.

V podjetju Paradajz d.o.o. nam je tehnični direktor predstavil pot, ki ga je pripeljala do tako uspešnega podjetja, na kateri je bilo veliko ključnih dogodkov v njegovi karieri: od diplome o paradižnikih, izgube službe v Panviti, pridobivanjem zemljišč okoli vrtine, priprava vlog za pridobivanje dovoljenj in sodelovanje z novimi partnerji za zagotovitev ustreznih virov financiranja. Predstavljena nam je bila tudi tehnologija pridelave in letni cikel v podjetju, od katerega je odvisno zaposlovanje v podjetju, v katerem je od 45 do 85 (v povprečju 55) zaposlenih iz lokalnega okolja, a od izobraževalnega sistema ne pričakujejo nikakršne izobrazbe, saj take najlažje priučijo vseh del v rastlinjakih. Podjetje trenutno pokrije 15% porabe paradižnika, zato imajo še veliko možnosti za širitev, saj lahko pridelujejo tudi drugo  sadje in zelenjavo, a vsako pridelavo je potrebno dobro poznati, ker ima vsaka vrsta rastlin posebne zahteve.

Po kosilu nam je predstavnica avstrijskega inštituta predstavila stanje na trgu dela EU in izpostavila problem mladih, ki niso zaposleni in se ne šolajo. Po predstavitvi nas je izzvala, da predlagamo rešitve za zaposlovanje mladih in ugotovili smo, da je potrebno ustvariti ustrezno okolje za zaposlovanje. Poslanec državnega zbora Republike Slovenije je poudaril, da politika ne ustvarja delovnih mest, ampak mora ustvariti ustrezno okolje. Politiki je treba predlagati ustrezne rešitve, oni pa jih lahko sprejmejo. Poslanec je na očitek, zakaj tega ne naredijo ne naredijo, odgovoril, da je zaradi volitev v opoziciji, zato ne more ničesar sprejeti. Tudi udeleženci smo predstavili sebe in pogled na obravnavane teme in večina ni videla rešitve. Nekaj upanja nam je vzbudil Tone Kokalj, ki je prikazal, kako mlade lahko naučimo podjetništva, saj je predstavil mednarodni program za učenje veščin podjetništva, ki so ga lani začeli na slovenskih šolah. Žal so kljub dobremu projektu odzivi v šolah različni: do negodovanja ravnateljev da podjetništvo ni  primerno za gimnazije in nasprotovanja profesorjev, saj to pomeni dodatno delo, do nagrajene dijakinje, udeleženke programa s strani Avstrijske gospodarske zbornice in uspešno zaključenega projekta, v katerem so dijaki srednješolskega centra v Škofji Loki izdelali skiro na električni pogon, ki ga je bilo mogoče tudi preizkusiti.

V upanju, da bi bilo čim več tovrstnih dobrih praks, kar bi zmanjšalo brezposelnost, smo s skupno večerjo zaključili seminar, ki so ga organizirali SA, IJEK, EZA in NSI. Za odlično organizacijo seminarja se udeleženci zahvaljujemo in upamo, da bo naslednje leto morda že  spomladi seminar z zanimivo in aktualno temo.

Klemen Gruden

Tags: delo, EZA, Klemen Gruden