Če te raziskovanje zares potegne, potem boš po nekem času imel-a pred sabo kup nepovezanega materiala. Kaj zdaj?
Tu lahko nastopi precej huda kriza v procesu priprave filma. Mnogo je podatkov, ogromno od teh je pomembnih, in kako sedaj to spraviti v 30-minutni končni izdelek? Nemogoče!
Načinov, kako čez to fazo, je več. Sam uporabljam dva:
- Iz intervjujev in drugih virov si na lističe izpišem ključne misli. Nato te lističe postavim na mizo in jih prestavljam sem in tja, da jih končno postavim v smiselno zaporedje.
- Včasih pa preprosto potrebujem nekoga, komur lahko spregovorim. Predstavim svoja spoznanja in prosim, če mi obnovi temeljne stvari. Tako vidim, kaj ljudem od zgodbe ostane in kaj jemljejo kot pomembno.
Poleg tega pa je dobro upoštevati tudi načelo dramskega trikotnika. V zasnovi gledalca umestiš v prostor in čas. Zgodba se nato zaplete in se zapleta vse do vrha – glavne misli filma, nato pa se skozi razplet razvije do razsnove.