Snemanje intervjujev je lahko precej stresna zadeva, sploh ko prvič snemaš kakšno pomembno osebo. Ob upoštevanju naslednjih nasvetov pa lahko postane res močno doživetje tudi zate. Na kaj torej pazi?
- Raziskovanje in priprava. Čeprav snemaš dokumentarec o eni temi ali osebi, pa bo vsak od intervjuvancev na to temo imel malo drugačen pogled. Pozanimaj se že prej, katere podatke ima samo posamezni intervjuvanec! Pripravi si vprašanja za vsakega posebej.
- Pripravi osnutek. Sploh pri bolj zgovornih sogovornikih je dobro imeti pripravljen osnutek oz. ključne točke, ki jih želim od njega izvedeti.
- Priprava prostora. Ni vedno idealnih pogojev, a skušaj iz tega, kar imaš, potegniti največ: poišči najbolj miren kotiček z dovolj kvalitetne svetlobe, morda kakšnim lepim ozadjem … Morda prestavi stol ali rožo v ozadju, prižgi stensko luč …
- Rezervne baterije in spominske kartice. Nikdar jih ni preveč.
- Pogovori se s sogovornikom pred snemanjem. Če imaš s sabo ekipo izkoristi čas, ko pripravljajo tehnične zadeve, da se pogovoriš s sogovornikom. Tako ga malo razbremeniš od strahu, ki ga povzročajo luči, kamere in druga oprema. Obenem predstavi samo idejo filma. Tu bo prav prišlo znanje o temi, ki si ga pridobil-a v pripravi na snemanje: če bo sogovornik videl, da se spoznaš in iskreno zanimaš za njegovo področje, se bo dosti raje odprl.
- Izberi stil. O tem je smiselno razmislit že pred prvim snemanjem. Bodo vsi intervjuvanci sedeli? Bi raje snemal, ko stojijo? Želiš posnetke na belem ali črnem ozadju? Jih želiš v naravi? Želiš ustvariti dramatični videz?
- Poskrbi za kvaliteten zvok. Zvok boš v postprodukciji težje “očistil” kot sliko. Zato je smiselno snemanje zvoka prepustiti pomočniku, ki stalno na slušalkah spremlja potek.
- Vnaprej pošlji sogovorniku teme pogovora. Ne pošiljaj konkretnih vprašanj – vnaprej pripravljeni odgovori bodo namreč dolgočasni. Pošlji samo okvirne teme.
- Sogovornik naj ponovi vprašanje v odgovoru. Če bo sogovornik dal odgovor “rjava”, boš težko v postprodukciji gledalcem povedal, ali je bilo vprašanje “Kakšne barve je bila uniforma vojaka?”, “Kakšna je bila barva las?”, ali pa “Katera je Vaša najljubša barva?”.
- Nadziraj tempo pogovora. V normalnem pogovoru si sogovorca večkrat skočita v besedo. Pri intervjuju to ni zaželeno, ker povzroča težave v postprodukciji. Nadzoruj tempo preprosto s tem, da deluješ umirjeno, govoriš počasi in razločno … Sogovornik se bo tega počasi navzel.
- Pogled. Glej intervjuvancu v oči. Tako bo ohranjal pogled usmerjen v isto smer.
- Snemanje z več kamerami. Vem. “Že eno kamero si težko privoščim, kje naj sedaj dobim še drugo?” Če je le možno, jo uporabi. Tako dobiš še drugačen kot, kar ti bo pomagalo pri montaži, obenem pa je dodatna varnost, če slučajno katera od kamer odpove.
- Ne prekinjaj snemanja. Tudi po uradnem zaključku intervjuja naj kamera in snemalnik zvoka snemata naprej. Običajno se takrat sogovornik še dodatno sprosti in morda bo prav tedaj povedal še kakšno cvetko, ki bo popestrila končni izdelek!
- Pokrivni kadri in zvok ozadja. Pred začetkom intervjuja in po koncu posnemi še nekaj pokrivnih kadrov: sogovornika pri delu, njegove roke, druge detajle … Smiselno pa je tudi posneti minuto ali dve zvokov v prostoru, ko še ni nikogar.
- Človeški zaključek. Ko zaključiš s snemanjem si vzemi še nekja časa za pogovor s sogovornikom. Zahvali se za čas in odgovore, ki jih je posredoval. Opiši nadaljnje korake v pripravi filma in ga morda – če je že znan datum – povabi na premiero.