Your browser lacks required capabilities. Please upgrade it or switch to another to continue.
Loading…
Je Poletje leta 1955. Maxim pride iz lova s svojim bratom Stephanom in v vasi zagleda tovornjake. Občutek mu pravi da je nekaj narobe.
-> Vseeno gre [[z bratom]] domov.
-> V vas gre [[sam]], ker ga skrbi za bratovo varnost in ga pusti v gozdu.
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_e42dc2937074431389434537e379e3f2~mv2.jpg" width=600>
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_2a16611ff49e442396db15324e73ae68.mp3" width=600>
</audio>Medtem ko se odpravljata domov, na cesti vidita vojake, kako ženejo ljudi v tovornjak.
"Kaj se dogaja Maksim?" vpraša Stephan.
-> "Res ne vem". Maksim z bratom pristopi do vojaka in ga [[vpraša:]] "Kaj delate v vasi? Kaj so storili ti ljudje?
->"Ne vem, in nočem vedeti. Pridi. Greva hitro [[stran]]". (stečeta)
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_4226a0e74ff54d3098df13b87e72d5c3~mv2.jpg">
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_6908481d20af470b8e2798c8ad4ce0de.mp3">
</audio>Ko se Maksim sprehaja po cesti, zagleda kako vojaki ženejo ljudi na tovornjak.
-> Iz radovednosti [[vpraša]] kaj se dogaja
-> Občutek mu pravi, da je nevarno biti v bližini tovornjakov, zato zbeži [[stran.]]
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_4226a0e74ff54d3098df13b87e72d5c3~mv2.jpg">
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_6908481d20af470b8e2798c8ad4ce0de.mp3">
</audio>Vojaki opazijo Maksima in Stephana kako tečeta stran od njih.
"STOJTA" zavpije eden izmed vojakov. Ker Stephan teče pred Maksimom, ga ne zadanejo. Sliši pok, vendar mu nekaj pravi da ne sme pogledati nazaj. Tako mu uspe uiti, toda njegov brat je mrtev.
[[Začetek]]
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_d007c5f968f346b2953aafeba18b0725.m4a">
</audio>
Brez besed ga zgrabijo. "EJ. Kaj delate. Aaah. Kaj sem naredil?!" zavpije Maksim, medtem ko ga vržejo na [[tovornjak]].
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_2dae40b70381443d9f701b7a156f7d7d.m4a">
</audio>
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_6908481d20af470b8e2798c8ad4ce0de.mp3">
</audio>Čez nekaj časa se Maksim umiri in sprejme svojo usodo. Na tovornjaku je okoli 20 ljudi in en vojak. Ne ve, kam se pelje. Ostali sopotniki imajo na obrazih mrk obraz. Vlada smrtna tišina. Sliši se le zvok motorja.
Po uri vožnje se tovornjak ustavi. Vojaki zapustijo tovornjak. Ta trenutek Maksim izkoristi, da poizve kaj se dogaja.
-> "Ej. Eem... A mogoče veš kam se peljemo?", [[vpraša soseda]]
-> Že zajame sapo, da bi nekaj vprašal, ampak raje [[ostane tiho]]. Prav radovednost ga je spravila na ta tovornjak.
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_8a245486cb8e42a2a73f5f4cc6616850~mv2.jpg" width=600>
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_679ba490c80d4b62a867976f735154eb.mp3">
</audio>
Sosed se počasi obrne, vendar ne spregovori nič in [[ostane tiho]]. Njegov mrakoben pogled Maksimu pove, da iz tega ne bo nič dobrega.
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_679ba490c80d4b62a867976f735154eb.mp3">
</audio>Vojaki pridejo nazaj in tovornjak spelje naprej.
"Te ovce...", si zamomlja vojak, ko sede na klop.
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_58b08cc91c584447bae5322311b0a033.m4a">
</audio>
Po dveh urah vožnje se tovornjak končno ustavi. Končno so prispeli nek kraj. Prispeli so na železniško postajo. Tu se je zbralo več tovornjakov. Ljudi so trpali na vlak.
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_cc3c5c2791e54b12935997090612094b~mv2.jpg">
Tudi Maksima s svojimi sopotniki zženejo s tovornjaka proti vlaku. Končali so v vagonu, kjer je bilo strpanih že 50 ljudi. Po tem so zaprli vrata vagona.
Vagoni so železni, veliki približno 3m x 15m. Okna so zaprta z rešetkami, okoli njih že vse rjavi. Ker ni izolacije, ne gretja se ponoči zelo shladi.
Nekateri ljudje so imeli s seboj skodelice. Po urah vožnje se vlak ustavi, ljudje s skodelicami pa se stegujejo skozi rešetke. Vojaki so tem ljudem nalili vodo. Ker Maksim s seboj ni prinesel skodelice, ostane žejen. Ko se razgleda po vagonu, vidi da je nekdo zaspal s skodelico v roki.
-> Žeja ga premaga in mu [[ukrade]] skodelico.
-> Obrne se stran in tudi on [[zaspi]].
-> Vojaka vpraša, če lahko [[dobi skodelico]].
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_2a58e412fbaf40d395e9cee529ef1e0c.m4a">
</audio>
Medtem ko mu iz rok puli skodelico, se ta zbudi.
"EJ! KAJ SE PA GREŠ!", zavpije. Skoraj se začne pretep. "KAJ JE TA HRUP. MIR!", zavpije vojak. Vsi postanejo tiho.
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_2dae40b70381443d9f701b7a156f7d7d.m4a">
</audio>
Naslednji dan dežuje. Ljudje kot nori stegujejo roke skozi rešetje in zbirajo vodo. Maksim lahko le opazuje kako se ljudje gnetejo ob rešetkah in pijejo vodo.
Do Maksima pristopi starejši gospod. "Na. Pij". Proti njemu iztegne skodelico vode. "Dokler pada dež imamo neomejeno količino vode. Zakaj ne bi delili? ...Ti si tisti, ki se je prej skoraj stepel. *sigh* Žeja iz človeka res prinese najslabše. Drži se pregovora: Ne stori drugemu tega, česar nočeš, da drugi storijo tebi.". Možakar se prijetno nasmeji, Maksimu pa se zarosijo oči: "Hvala... Res hvala!". "Eeem. Še vedno ne vem, zakaj sem tukaj in kam sploh gremo. Ali vi veste?", izkoristi priložnost, da končno poizve, kam gre. "Kaj res ne veš? Si še mlad... mogoče zato ne veš... Se ti vsaj kaj dozdeva?", Maksim odkima. "Najverjetneje v gulag", z žalostnim izrazom odgovori.
V vasi je večkrat slišal odrasle govoriti o gulagu, vendar se ni preveč ukvarjal s tem. Od tega pogovora sta ostala tiho.
Po dveh dneh vožnje se vlak dokončno [[ustavi]].
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_899f9c1ab002459a82a60a7a7cc806a4.mp3">
</audio>Vlak ni udoben, vendar mu od utrujenosti uspe zaspati. Zbudi se naslednji dan.
Ko se zbudi začne deževati. Ljudje kot nori stegujejo roke skozi rešetje in zbirajo vodo. Maksim lahko le opazuje kako se ljudje gnetejo ob rešetkah in pijejo vodo.
Do Maksima pristopi starejši gospod. "Na. Pij". Proti njemu iztegne skodelico vode. "Dokler pada dež imamo neomejeno količino vode. Zakaj ne bi delili? ...Ti si tisti, ki se je prej skoraj stepel. *sigh* Žeja iz človeka res prinese najslabše. Drži se pregovora: Ne stori drugemu tega, česar nočeš, da drugi storijo tebi.". Možakar se prijetno nasmeji, Maksimu pa se zarosijo oči: "Hvala... Res hvala!". "Eeem. Še vedno ne vem, zakaj sem tukaj in kam sploh gremo. Ali vi veste?", izkoristi priložnost, da končno poizve, kam gre. "Kaj res ne veš? Si še mlad... mogoče zato ne veš... Se ti vsaj kaj dozdeva?", Maksim odkima. "Najverjetneje v gulag", z žalostnim izrazom odgovori.
V vasi je večkrat slišal odrasle govoriti o gulagu, vendar se ni preveč ukvarjal s tem. Od tega pogovora sta ostala tiho.
Po dveh dneh vožnje se vlak dokončno [[ustavi]].
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_899f9c1ab002459a82a60a7a7cc806a4.mp3">
</audio>Vojak grdo pogleda in nakaže, da naj gre nazaj.
Naslednji dan dežuje. Ljudje kot nori stegujejo roke skozi rešetje in zbirajo vodo. Maksim lahko le opazuje kako se ljudje gnetejo ob rešetkah in pijejo vodo.
Do Maksima pristopi starejši gospod. "Na. Pij". Proti njemu iztegne skodelico vode. "Dokler pada dež imamo neomejeno količino vode. Zakaj ne bi delili? ...Ti si tisti, ki se je prej skoraj stepel. *sigh* Žeja iz človeka res prinese najslabše. Drži se pregovora: Ne stori drugemu tega, česar nočeš, da drugi storijo tebi.". Možakar se prijetno nasmeji, Maksimu pa se zarosijo oči: "Hvala... Res hvala!". "Eeem. Še vedno ne vem, zakaj sem tukaj in kam sploh gremo. Ali vi veste?", izkoristi priložnost, da končno poizve, kam gre. "Kaj res ne veš? Si še mlad... mogoče zato ne veš... Se ti vsaj kaj dozdeva?", Maksim odkima. "Najverjetneje v gulag", z žalostnim izrazom odgovori.
V vasi je večkrat slišal odrasle govoriti o gulagu, vendar se ni preveč ukvarjal s tem. Od tega pogovora sta ostala tiho.
Po dveh dneh vožnje se vlak dokončno [[ustavi]].
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_899f9c1ab002459a82a60a7a7cc806a4.mp3">
</audio>Njihov načrt ni zelo podroben. Računajo na srečo, zato vsi naenkrat začnejo teči. Ker je Maksim bolj počasen je v zadnjem delu skupine in ga zadanejo v nogo. Še naprej ranjen teče, se spotakne ob korenino in z glavo zadane kamen. Umre.
[[Začetek]]
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_d007c5f968f346b2953aafeba18b0725.m4a">
</audio>
Po urah hoje prispejo do vrat. Nad vrati se glasi napis:
"SAMO Z DELOM BOŠ POPLAČAL SVOJ DOLG DOMOVINI"
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_6406684821ae4da68f6f63d80a3f3c96~mv2.png">
Maksim končno dojame kam je prišel. Iz pogovorov odraslih iz domače vase se spomni, da v teh gulagih ljudje opravlajo težka dela, in da jih večina pri tem tudi umre. Malo je razmišljal in se spraševal... Kaj pa ljudje, ki so bolani in ne morejo delati?
-> "Zagotovo jih ne dajo v taborišče" si misli. Ob vstopu se pretvarja da je bolan. Vojaki ga zgrabijo in odvedejo [[drugam]].
-> O tem ne razmišlja preveč, stisne zobe in sprejme uniformo, ki mu jo ponudijo ob [[vhodu]].
Ne hodi prav daleč. Vržejo ga v celico z ostlimi hibavimi in bolanimi ljudmi. Ljudje že zgledajo na pol mrtvi.
-> Maksim se ustraši in reče: "Ko pomislim... Saj sem zdrav in zmožen [[delati]]".
-> [[Usede]] se na klop zraven nekoga, ki resno pokašljuje in čaka.Pri vhodu mu v roke porinejo uniformo, vzamejo plašč in vse ostalo kar je bilo v žepih. Kot dobrodošlico v gulag dobi skodelico in kos kruha. Maksim je končno prišel do svoje skodelice vode. Na dvorišču je zdaj cel kup ljudi. Vojaki zbirajo po 50 ljudi in jih odvedejo v [[celico]].
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_6406684821ae4da68f6f63d80a3f3c96~mv2.png">
Več kot je delavcev, bolje je. Zato ga odpeljejo proti [[vhodu]], kjer dobi vse potrebno za življenje v gulagu.
Mine en dan, in še vedno je v celici. Vanjo vstopita dva vojaka in odneseta truplo človeka na drugi strani celice.
-> "Hej! Zgleda sem se pozdravil! Zmožen sem [[delati]]."
-> To ga ne gane in [[čaka]] na boljše čase.
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_b48b4e024f04431f99c5a93a8ebbed69~mv2.jpg" width=600>Po dveh dneh odnesejo še dva človeka. V tem času niso dobili ne vode, ne hrane.
-> "Zmožen sem delati! Samo spravite me iz te luknje!", zavpije Maksim ko vstopita vojaka.
-> Vendar globoko v Maksimu je še vedno upanje, da bo prišel iz te celice. Zato še naprej [[čaka...]]Zdaj je Maksim v celici s 49 drugimi ljudmi. Vsi so moški v starosti med 20 in 40 let. Zvečer niso dobili nič več hrane. Maksim je našel prostor za spanje ob steni pod oknom.
<img src= "https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_4368ef82b2fe4bb8afc40fbc6a381336~mv2.jpg">
Niso dolgo spali, saj so jih že na vse zgodaj zbudili. Vsaka celica je imela svoje delo. Celica, v kateri je bil Maksim je:
-> [[Kopala kamne]]
-> [[Sekala drevesa]]
-> [[Gradila železnico]]
Adam je 17 let star fant in s 130cm najmanjši iz te skupine fantov. Ni preveč močan in bolj strahopetne narave. Je zelo brihten in dovolj suh, da bi lahko stal v kateri koli luknji ali jašku. Ima pa zelo velike noge za svojo velikost.
[[Vojkoslav]]
[[Ivankov]]
[[Boris]]
[[Joseph]]
[[Ko je spoznal vse]], so še nekaj časa debatirali, potem pa so morali spati. Maksim je bil vesel, da je končno spoznal prijatelje.Ivankov je star 27 let in zelo spreten strelec. Je tudi hvale vrede kuhar (vsaj tako pravi). Sam je zelo blebetav, kar mu ne pomaga vedno, saj ni preveč močan. Zato ga večina vojakov veliko žene.
[[Vojkoslav]]
[[Boris]]
[[Adam]]
[[Joseph]]
[[Ko je spoznal vse]], so še nekaj časa debatirali, potem pa so morali spati. Maksim je bil vesel, da je končno spoznal prijatelje.Joseph je star 19 let. Njegov oče je včasih živel v Avstro-Ogrski zato so ga starši poimenovali po bivšem cesarju. Ker je bil njegov oče politik, ki je protestiral proti uveljavi komunizma, so vso njegovo družino zaprli v gulage. Joseph je drugače zelo dober javni govorec in pogajalec. Je tudi eden močnejših v Solokovu, čeprav je mlajši od mnogih.
[[Vojkoslav]]
[[Ivankov]]
[[Adam]]
[[Boris]]
[[Ko je spoznal vse]], so še nekaj časa debatirali, potem pa so morali spati. Maksim je bil vesel, da je končno spoznal prijatelje.Boris je 31 let star in najstarejši od vseh fantov. Predn so ga pripeljali v gulag je bil zdrvavnik v Moskovški bolnišnici. Zanj nihče ne ve, zakaj so ga zaprli. Je kar dober pripovedovalec zgodb in odličen pevec.
[[Vojkoslav]]
[[Ivankov]]
[[Adam]]
[[Joseph]]
[[Ko je spoznal vse]], so še nekaj časa debatirali, potem pa so morali spati. Maksim je bil vesel, da je končno spoznal prijatelje.Vojkoslav je star 23 let. Pred zaprtjem v gulag je bil vojak. Zaradi protivladnega mišljenja so ga zaprli in mu odvzeli rank. Drugače je zelo navdušen nad šahom.
[[Boris]]
[[Ivankov]]
[[Adam]]
[[Joseph]]
[[Ko je spoznal vse]], so še nekaj časa debatirali, potem pa so morali spati. Maksim je bil vesel, da je končno spoznal prijatelje.Fantje odidejo, Maksim zaspi in se [[naslednji dan]] zbudi.Naslednji dan se zvečer spet dobijo. Fantje Maksimu predstavijo skrivno abecedo in ga razglasijo za člana skupine ТРИ ПОЛОСКИ (Tri Poloski). To ime v resnici ni nikomur všeč, vendar je Ivankov vztrajal. Ker nihče ni imel boljšega predloga, so to ime sprejeli. Ko je bil čas za spanje, so šli [[spat]], vsak na svoj del celice.Sozapornik Josif Maksimu ponudi priložnost za pobeg, ki ga je organiziral z ostalimi sozaporniki. Ker Maksim želi čim prej iz gulaga, to ponudbo sprejme. Njegova naloga je, da opreza za vojaki.
Ko se zbudi ob 1.00, mu Josif naroči, da naj ga najde. Na koncu jim uspe uiti. Nekdo izmed druščine ima nož, vendar Maksim ne ve kdo. Malo večji 40 letni moški ga spotakne, ter užali.
-> Maksim [[ga užali]] nazaj.
-> [[Se stepeta]].
-> Maksimu je za to vseeno in [[ga ignorira]].
Po tem Maksim vsak večer preživlja s prijatelji. Čez dan preživi z Josephom, ker delata na isti lokaciji. Ko slišijo novico o spodletelem pobegu 20 zapornikov, Ivankova preleti ideja, da bi tudi sami pobegnili.
Svoj plan so zapisali s [[skrivno abecedo]].
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_f2cb3f3211c14d5aaf58fbe9577e46dd~mv2.jpg">Živa duša ne bi šla loviti medveda brez orožja. Tako Maksim nepričakovano umre.
[[Začetek]]Maksim z lahkoto ujame zajca. Čeprav počasi teče, je zelo spreten lovec. Zajca odnese v kamp, kjer si ga razdelijo in spečejo. Naslednji dan [[nadaljujejo pot.]]
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_6e5f799e39df44fd9734707b467c70b3.m4a">
</audio>Zelo nespametno je loviti risa brez orožja. Maksimu to nekako uspe, vendar je na koncu tako ranjen, da bi bil skupini v breme. Josif pristopi do njega in mu reče: "Hvala za risa, ampak zaradi tvojih poškod nisi več uporaben". Po tem ga Josifov brat Hose zabode v hrbet.
[[Začetek]]Skoraj so že pri pristanišču, kjer naj bi ukradli čoln, vendar jih v zasedi pričakajo vojaki. Josifa 3x ustrelijo in tako ostanejo brez vodje. Maksim, Hose in možakar, ki je spotaknil Maksima (Klavdijo) se vržejo v sneg in začuda preživijo. Tako nadaljujejo do pristanišča. Njihova skupina ljudi se je zmanjšala na 20 ljudi. Tiste, ki jih niso ubili so vrnili v gulage. Maksim hodi prvi. Za sabo sliši krik. Ko se obrne vidi, kako Hose stoji z nožem nad [[truplom Klavdija]].
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_d007c5f968f346b2953aafeba18b0725.m4a">
</audio> <audio>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_d007c5f968f346b2953aafeba18b0725.m4a">
</audio> <audio>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_d007c5f968f346b2953aafeba18b0725.m4a">
</audio>
Plan se glasi:
4,1 1,2 1,5 2,1 5,3 2,1 5,1 2,5 2,4 4,2 4,3 2,4 3,2 1,1 3,4 5,2
[[Od šestih pri Adamu]]
[[Ob desetih pod streho]]
[[Ob devetih pri kamnu]]
A B C Č D
E F G H I
J K L M N
O P R S Š
T U V Z Ž
Prva številka predstavlja vrsto, druga pa stolpec.
Kljub temu da je vojakom povedal za načrt, se pretvarja, kot da se ni nič zgodilo, ter se pridruži prijateljem.
Ko se dobijo pri kamnu, jih tam čakajo vojaki. Vojkoslava prepoznajo kot vodjo in ga ubijejo, ostale pa pošljejo na še težje delo v gulagu. Maksima pohvalijo, in mu ponudijo mesto vojaka. Maksim o tem razmišlja in se odloči:
-> [[Sprejme ponudbo vojaka]]
-> [["Raje bi šel k družini"]]
Prišel je večer in prijateljem uspe pobegniti. Njihov plan je šel kot po maslu. Adamu je uspelo nekomu ukrasti nož (skupaz z ostalimi koristnimi stvarmi). Nož so dali Maksimu, saj ima največ izkušenj z lovom. Ko gre na lov opazi
[[kunca]],
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_389e6bb633fc4e0581cea34dd7931770~mv2.jpg" width=600>
[[lisjaka]],
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_72e08620ed1640e793e89cf4976dd5fc~mv2.jpg" width=600>
in [[volka]].
<img src=https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_b50862154d744421b38abe9cb9a06c09~mv2.png width=600>
Ko Maksim ulovi lisjaka se počuti boljše volje in poln motivacije. Vrne se k skupini in skupaj [[nadaljujejo pot]].
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_73447d32054f46a2a9bd06d4b303aea0.m4a" width=600>
</audio>Z lahkoto ujame kunca. Ivankov ga pripravi in uživajo v obroku.
Nato [[nadaljujejo pot]].
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_6e5f799e39df44fd9734707b467c70b3.m4a">
</audio>
Maksimu uspe ujeti volka, vendar mu ta razmrcvari roko. Ko se vrne k skupini mu Boris oskrbi roko s stvarmi, ki jih je sunil Adam.
Kljub tem nevšečnostim [[nadaljujejo pot]].
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_d1aebd534e8d4889aad074765ea35f40.mp3">
</audio>
Med potjo se pogovarjajo, smejejo, delijo svoje strahove, slabosti... Zaradi majhnega števila jih vojaki ne opazijo in tako nemoteno nadaljujejo svoje popotovanje. Ivankov se večkrat izkaže, da je res dober kuhar.
Čez nekaj dni pridejo [[do pristanišča]].
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_2a16611ff49e442396db15324e73ae68.mp3">
</audio>Nekega dne napadejo parlament. Maksim je ujet v eksploziji in umre.
[[Začetek]]
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_7cdc1e37d84949428771339516738b4e.m4a" width=600>
</audio>
V pristanišču se skrijejo v zaboje. Te zaboje so dali na ladjo, ki pluje na jug Rusije. Po dnevih plutja ugotovijo, da so pristali blizu meje s Kitajsko. Adam izkoristi svojo majhnosti in prisluškuje tamkajšnjim vojakom. Izve, da bo kmalu ena ladja odplula v Vietnam, ena pa na Japonsko. Maksim se na to malo bolj spozna, zato predlaga:
-> [["Gremo na Japonsko!"]]
-> [["Gremo v Vietnam!"]]
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_338c08fb8387444db01cbec91d255338.m4a">
</audio>
Medtem ko Maksim teče, ga opazijo vojaki.
"STOJ", zavpije eden izmed vojakov. Maksim se ne ustavi. Ker jih ne upošteva, ga med tekom ustrelijo.
[[Začetek]]
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_d007c5f968f346b2953aafeba18b0725.m4a">
</audio>
Vojaki zgrabijo Maksima. Uspe udriniti Stephana stran: "Teci in ne glej nazaj! Prišel bom domov! Obljubim!" zavpije za bratom, medtem ko ga vžejo na [[tovornjak]].
Stephan je na srečo zelo hiter tekač, in uspe ubežati vojaku, ki mu sledi.
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_6908481d20af470b8e2798c8ad4ce0de.mp3">
</audio>Po izkrcanju še tri ure hodijo skozi tundro. Skupina ljudi načrtuje pobeg.
-> Maksim se jim [[pridruži]].
-> Maksimu se ideja zdi neumna, zato [[nadaljuje pot]].
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_e42dc2937074431389434537e379e3f2~mv2.jpg" width=600>
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_2a16611ff49e442396db15324e73ae68.mp3" width=600>
</audio>... in dočaka smrt. Umrl je zaradi lakote ali katere druge kužne bolezni.
[[Začetek]]Dan je naporen. Vsak dan vstanejo pred sončnim vzhodom, na dvorišču dobijo skromen zajtrk in vodo, ter odidejo na delo.
Sprehodijo se do kamnoloma, kjer kopljejo kamne. Te kamne nato vozijo na okrog, jih oblikujejo in nato uporabijo za gradnjo. Na veliko ljudi je že padel kamen in jih ubil.
Zvečer se vrnejo v gulag, kjer spet dobijo skromno večerjo, ter se odpravijo spat.
Nekega dne do Maksima pristopi [[skupina fantov]].
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_df907c73582540d8adf62eab2449b8ad~mv2.jpg">
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_811f68ffed0a4f618dbc9c4e0086b4a7.mp3">
</audio>Dan je naporen. Vsak dan vstanejo pred sončnim vzhodom, na dvorišču dobijo skromen zajtrk in vodo, ter odidejo na delo.
Dobre pol ure hoda stran je smrekov gozd. Tu sekajo drevesa, let nato odnesejo nekam, kjer ta les narežejo za železnico. Delo je zelo utrajujoče. Na marsikoga je že padlo drevo, ali pa je od onemoglosti umrl.
Zvečer se vrnejo v gulag, kjer spet dobijo skromno večerjo, ter se odpravijo spat.
Nekega dne do Maksima pristopi [[skupina fantov]].
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_7b145609aa544918a75eecddacc37eb8~mv2.jpg">
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_d2bdb38fba474e61ae97b53aed150a64.mp3">
</audio>Dan je naporen. Vsak dan vstanejo pred sončnim vzhodom, na dvorišču dobijo skromen zajtrk in vodo, ter odidejo na delo.
Gradnja železnice je še posebaj težko delo, saj je treba prekladati težke železne palice, deske in kamne. Opoldne sonce zares žge, v bližini pa ni nobene sence.
Zvečer se vrnejo v gulag, kjer spet dobijo skromno večerjo, ter se odpravijo spat.
Nekega dne do Maksima pristopi [[skupina fantov]].
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_96d7eb40e8a941f586ea17716249173a~mv2.jpg">
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_71d9d42ad10b45aaafe71c5f98514079.mp3">
</audio>"Hej! Kaj pa tako sam posedaš. Rabiš družbo?", reče eden izmed fantov. ---> "Pa že", odgovori Maksim. Tako se mu predstavi pet fantov.
[[Adam]]
[[Ivankov]]
[[Joseph]]
[[Boris]]
[[Vojkoslav]]
-> [["Ne ne rabim"]], odgovori in se obrne stran.
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_f2cb3f3211c14d5aaf58fbe9577e46dd~mv2.jpg">Maksim niti ni razmišljal. Pri odgovoru je ugibal. To ga je stalo in ostal je v gulagu. Zbolel je za tetanusom in umrl.
[[Začetek]] Maksim se skrivne abecede ni dobro naučil. Zato ni bil na pravem kraju ob pravem času. Plan je spodletel in ostal je v gulagu. Nekega dne je Maksim podlegel poškodbam na delu.
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_c09cbffd2c0e409b9de13de83a76153d~mv2.jpg" width=600>
[[Začetek]] Danes je poseben dan za druščino. Vendar ima Maksim zjutraj dvome. Vojaki opazujejo iz vseh strani in Maksima zaskrbi.
-> [[Vojakom pove]] za plan o pobegu in izda prijatelje, ter upa, da se bo zanj bolje končalo
-> Vseeno [[zaupa prijateljem]] in ostane tiho.
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_207018c7d5304f309eee0af71116b93c~mv2.jpg" width=600>
Pet dni potujejo po morju, dokler jih ne zajame vihar. Na žalost nimajo sreče, in ladja potone. Ni preživelih.
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_c5b8aa9a04a443d0bd307421a2a45656.m4a">
</audio>
[[Začetek]]Zaupajo Maksimu in odplujejo v Vietnam. Ko pristanejo, ugotovijo, da so na vojnem območju. Nekaj mesecev se skrivajo v vasicah, dokler jih ne najdejo ameriški vojaki. Ti mislijo, da so vohuni, zato jih odpeljejo v svojo bazo. Tam jih zadržujejo nekaj časa, dokler ne ugotovijo, da so nedolžni. Američani jim nato ponudijo [[zavetišče]] v Ameriki.
V Ameriki nato živijo nekaj let. Vsak je našel svojo zaposlitev. Maksim si je ustvaril tudi družino.
Po propadu sovjetske zveze in razpustu gulagov, se je Maksim končno vrnil domov k družini. Ko vstopi v vas ga že na daleč prepozna brat Stephan, ki zdaj ni več mali bratec, vendar je že prerasel Maksima. Stephan ne more verjeti, da se je res vrnil. Hitro pred Maksimom steče domov in sporoči veselo novico. Vsi so ga zelo veseli.
Nekaj časa ostane doma, potem pa se vrne v Ameriko, kjer si je že ustvaril kariero. S prijatelji ostaja v stiku, družino v Rusiji pa obišče enkrat na leto.
KONEC
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_9423c3bcbcd848b491abcc40fa265cbf~mv2.jpg" width=600>Kot vojak služi mnogo let. Na neki točki celo postane general. Poskusi tudi v politiki, kjer mu začuda uspe. Dobi vzdevek [[Lisyak]].
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_80cf9d78109d43098b452e05d4fdb72c~mv2.jpg">Njegovo željo upoštevajo in ga pošljejo domov. Doma se ga razveselijo in ga vprašajo, kako je prišel domov. O tem raje ni govoril, saj se počuti krivo, ker je izdal prijatelje.
Naslednje dneve preživi s sestro Sofio in bratom Stephanom. Obišče tudi grob Anye, ki je v tem času podlegla bolezni.
Nekega dne na ulici sreča Borisa.
-> Maksim ga lepo [[pozdravi]]
-> Vpraša ga [[kako je pobegnil]]
"Je to šala?!" presenečen zavpije Boris "Po mnogih letih se spet vidiva, in ti se delaš kot da se ni nič zgodilo? Zaradi tebe je umrl Vojkoslav!". Ustreli Maksima. Še preden ga odvedejo, pa umirajočemu Maksimu pove: "Zdaj veš, kako je, če ti nekdo poškoduje srce"
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_d007c5f968f346b2953aafeba18b0725.m4a">
</audio>
[[Začetek]]"Po mnogih letih se končno vidiva in to je prva stvar, ki jo vprašaš?! Kaj si upal da ne bomo preživeli?", jezen zavpije Boris nad Maksimom. Razvije se pretep. Boris mu zlomi rebro. Ker ne dobi pravočasne pomoči, Maksim izkrvavi.
[[Začetek]]Moški je precej močnejši od Maksima in ga resno poškoduje. Ker niso prijatelji, Maksima pustijo, da izkrvavi.
[[Začetek]]Pretep traja nekaj minut. Obema stranema gre kar vredu. Na koncu sta oba utrujena in krvava, zato izkrvavita. Ker med sabo niso prijatelji ju pustijo na mrazu.
[[Začetek]]Ko nekaj časa hodijo, postanejo lačni. Maksim predlaga svoje lovske sposobnosti, vendar nima noža. Zato prosi ostale za nož. Tega mu nihče ne želi dati, zato Josif reče, da naj kaj ujame brez noža. Maksim na sprehodu po gozdu sreča
[[medveda]],
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_a685f1155c76406e9c4728e8cc9dbafa~mv2.png" width=600>
[[zajca]]
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_9fcbf1d513a8466c9c7100ea926d107c~mv2.jpg" width=600>
in [[risa]].
<img src="https://static.wixstatic.com/media/e7a28a_093c8d837bc14b269bfc0669faf6fc73~mv2.jpg" width=600>Kar precej časa še hodijo. Vendar se [[ne ustavijo]].
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_2a16611ff49e442396db15324e73ae68.mp3">
</audio>Spet pridejo vojaki. Izkaže se, da je Hose sodeloval z njimi in da je bilo vse to planirano že od začetka. Maksim je presenečen.
-> V jezi nad izdajstvom zgrabi nož in [[zabode Hoseja]].
-> [[Ne naredi nič]] in sprejme usodo.
Hose počasi krvavi, vojaki pa ustrelijo Maksima. Ta pade v mrzlo morje, kjer podleže mrazu in izkrvavitvi.
[[Začetek]]
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_d007c5f968f346b2953aafeba18b0725.m4a">
</audio>Hose Maksima zabode in reče "Nikoli ne zaupaj napačni osebi, saj te to lahko ubije."
[[Začetek]]
<audio autoplay>
<source src="https://static.wixstatic.com/mp3/e7a28a_d6b46e47d4694bd4b64fb22112bfcc46.mp3">
</audio>Prvi gulagi so bili ustvarjeni v letu 1919 s strani Vladimirja Lenina. Tja je pošiljal kriminalce in ljudi, ki niso hoteli predati svoje privatne zemlje državi.
Po Leninovi smrti je oblast prevzel Josheph Stalin, ki je povečal populacijo ljudi v gulagih in jih vse bolj in bolj gradil. Tja so zdaj poslali vsakega, za katerega so mislili, da je sovražnik države. Tja so bili večinoma poslani brez kakeršnega koli sojenja.
Redki zaporniki so preživeli delo v gulagu, velika večina jih je tam umrla, nekaj redkih pa je celo preživelo. To je zgodba, ki jo boste danes spremljali.
[[Začetek]]