Zakaj so mladi brez služb kljub povpraševanju na trgu dela?

Objavljeno: 10. novembra 2015

Na Otočcu je 6. in 7. novembra 2015 potekal mednarodni seminar Strukturne spremembe na trgu dela: izziv za mlade in izobraževalne sisteme, ki so ga soorganizirali Socialna akademija, Združenje delavcev NSi in Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka ob podpori Evropskega centra za delavska vprašanja (EZA) in Evropske unije.

Glavna težava je neskladje na trgu dela

Glavna ugotovitev govorcev je bila, da na trgu dela obstaja neskladje med ponudbo in povpraševanjem. Brez dela ostaja veliko ljudi, ki s svojo izobrazbo ne najdejo ustreznega delovnega mesta, hkrati veliko podjetij ne najde ustrezno izobraženega kadra. Na trgu je namreč preveč družboslovno izobraženih ljudi, primanjkuje pa kadra z naravoslovno-tehnično in poklicno izobrazbo.

Trg dela se spreminja tudi zaradi tehnološke modernizacije. V prihodnjem obdobju bo zaradi tega izginilo veliko delovnih mest, ki jih bodo nadomestili raznovrstni stroji in avtomatizirani procesi. Dodaten izziv predstavlja vedno močnejši migracijski val, ki smo mu priča v Evropi. Le-tega bo treba upoštevati pri zagotavljanju zaposlitvenih možnosti, kar je izpostavil Helmut Skala kot koordinator izobraževalnih programov v EZI.

Karierna orientacija kot orodje za zmanjšanje neskladja

Eno izmed orodij za zmanjšanje neskladja na trgu dela je karierna orientacija. Kot je opozoril državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar, se pri karierni orientaciji preveč osredotočamo le na začetek poklicnega življenja. Po njegovem mnenju je treba nanjo gledati širše in poudariti pomen vseživljenjskega učenja, kar pomeni, da je treba spodbujati prekvalifikacijo in dodatno izobraževanje tekom celotne delovno aktivne dobe, če nekdo z obstoječo izobrazbo ne more dobiti službe.

S tega vidika so Katja Jeraj iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje, Tea Petančič kot samostojna karierna svetovalka in Uroš Kopavnik kot karierni svetovalec na Zavodu RS za zaposlovanje povedali, da vseživljenjska karierna orientacija pomeni, da človeku pomagamo odkriti, katere so njegove močne lastnosti in veščine, kaj ga veseli delati ter kateri poklic temu najbolj ustreza. Karierna orientacija ima med drugim pozitivne vplive na medosebne odnose v podjetjih in na njihovo uspešnost.

Ukrepi države in civilne družbe za večjo zaposlenost mladih

Evropska unija je uvedla program Jamstvo za mlade, da bi povečala zaposljivost mladih. Predsednika Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl je predstavil, kako se ta program izvaja v Sloveniji. Sebastian Baranski iz poljskega sindikata Solidarnost je poudaril potrebo po resničnem socialnem dialogu pri oblikovanju in izvajanju ukrepov v okviru tega programa. Po njegovem mnenju se politiki hitro zadovoljijo z ukrepi, zapisanimi na papirju, a da se v resničnosti mnogokrat izvajajo povsem drugače, tudi na škodo mladih.

Alenka Blazinšek iz Zavoda Nefiks in Kristjan Strojan iz Društva Mladinski ceh sta zbranim udeležencem predstavila različne pristope in pobude, ki so nastale znotraj civilnodružbenih organizacij za pomoč mladim pri pridobitvi ustrezne zaposlitve, kot so npr. zaposlitveni klubi, beleženje neformalno pridobljenega znanja, opremljeni prostori za razvijanje in uresničevanje idej.

Kako so se na spremenjene razmere na trgu dela odzvali v portugalski regiji Alentejo, je prikazala izvršna direktorica združenja FIDESTRA Maria Reina Martin. Predstavila je pobude in programe, ki so jih civilnodružbeni akterji razvili in izvajali na regionalni ravni.

Prilagoditve izobraževalnega sistema na spremembe

Udeleženci seminarja so obiskali Ekonomsko šolo Novo mesto, na kateri so jim dijaki pod mentorstvom Karmen Virc predstavili svoja učna podjetja. Gre za praktičen način učenja, saj dijaki pripravijo poslovni načrt, ustanovijo podjetje in razpišejo prodajo delnic, se razporedijo na delovna mesta, nabavijo surovine, proizvedejo proizvode, jih tržijo in prodajajo. Tako sta npr. nastali podjetji za proizvodnjo mil in dišečih sveč. Dijaki so v pogovoru povedali, da jim je tovrstna metoda učenja zelo všeč, obenem se zavedajo, da bodo morda aradi pomanjkanja primernih delovnih mest resnično morali iskati priložnost na trgu dela s svojimi poslovnimi idejami.

V Avstriji v Nemčiji ima dualni sistem poklicnega izobraževanja oz. vajeništvo dolgoletno tradicijo in predstavlja uspešen primer kakovostnega uvajanja mladih na trg dela. Roland Gangl, predsednik avstrijskega združenja učiteljev poklicnega izobraževanja, je dejal, da se poklicne šole prilagajajo na potrebe dela, hkrati so podjetja zainteresirana za dobro usposobljen kader in podpirajo tovrstno izobraževanje z zagotavljanjem tehnične opremljenosti šol. V Nemčiji je v zadnjem letu število vpisanih v splošnoizobraževalne programe prvič preseglo število vpisanih na poklicne šole. Lars Thies, ki se v nemški fundaciji Bertelsmann Stiftung ukvarja s preučevanjem nemškega izobraževalnega sistema, je poudaril, da rešitve, ki delujejo v eni državi ni mogoče kar preprosto prekopirati v drugo državo.

Mladi podjetniki iščejo svoje priložnosti na trgu s pomočjo podjetniških inkubatorjev

Simon Jeraj je udeležencem seminarja predstavil delovanje in programe v okviru Podjetniškega inkubatorja Podbreznik v Novem mestu. Trije mladi podjetniki pa so orisali, kako s pomočjo podjetniškega inkubatorja in skupnosti mladih podjetnikov, ki se je ob tem ustvarila, delajo korake na področju podjetništva.

Tags: izobraževanje, jamstvo za mlade, mladi, podjetništvo, strukturne spremembe, trg dela, zaposlovanje