Obravnavanih je devet kompetenc: učenje učenja, kritično razmišljanje, sprejemanje odločitev, podjetnost, komuniciranje, reševanje problemov, kreativnost / inovativnost, odpornost (stres, čustva) in delo v skupini.

Raziskava je bila izvedena s sedmimi polstrukturiranimi intervjuji – nekaj več kot 5 % od približno 120 izvajalcev mladinskega dela v Sloveniji. Sodelovali so predstavniki organizacij MEPI, Nefiks, PINA, Socialna akademija, ASEF, Skavti in TiPovej, vsak z izbranim vzorčnim programom (MEPI odprave, Kolegice, Negovanje sveta, Inkubator 4.0, ASEF zgodbe, skavtska metoda, Mladi sooblikujejo mesta učenja). Poročilo utemelji tudi izbiro metodologije: kurikuli v mladinskem delu so zelo raznoliki, se nenehno spreminjajo in so manj dosledno zapisani, zato pregled zapisanih dokumentov ne bi dal ustrezne slike.

Rezultati so predstavljeni po posameznih kompetencah, vsaka skozi tri sklope: dejavnosti in pristopi, vsebine in povzetek. Zaključki izpostavljajo skupne elemente, ki se pojavljajo pri večini kompetenc: daljše dejavnosti namesto kratkih vaj, proaktivno delo mladih v skupinah namesto frontalnega vodenja, vključevanje mladih v vse tri faze učnega procesa (načrtovanje, izvedba, vrednotenje) s poudarkom na njihovi izbiri tematik, kakovostno in podporno mentorstvo, sprotno soočanje z izzivi in njihovo reševanje, odprtost učnega procesa navzven ter skupen kakovostno preživet čas. Ti elementi se deloma prekrivajo z opredelitvami mladinskega dela in s kompetencami poklicnega standarda mladinski delavec / mladinska delavka.

Projekt je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma (Norway grants).