2.6.3 Potek montaže

Montaža je dolgotrajen proces. Njegovo trajanje pa se lahko dodatno razvleče, če se ga lotiš brez jasnega načrta. V pomoč, da bo delo potekalo gladko in se ne bo po nepotrebnem vleklo, lahko upoštevaš naslednje korake:

  1. Pregled posnetega materiala. Za dokumentarec boš najbrž posnel-a nekaj ur posnetkov. Sploh pri pokrivnih kadrih bo najbrž precej neuporabnih. Sam si pri pregledovanju pomagam s preprosto tabelo:
    Posnetek Uporabnost Opis
     DSC0023  U  Intervju-Janez, 1. del. (A: 0002.wav)
     DSC0024  N  Intervju-Janez, 2. del (hrup v ozadju)
     DSC0024  P  Detajl-roke (neostro na začetku)

    Tako pregledam vsak video in avdio posnetek in ga razvrstim v tri kategorije glede na uporabnost: U (uporabno), P (pogojno uporabno) ali N (neuporabno). Neuporabnih posnetkov nato niti ne uvozim v montažni program.
    Kjer imam posebej posnet zvok si v tabelo zapišem tudi ime zvočne datoteke, da je ne bom iskal, ko bo treba sinhronizirati zvok.

  2. Transkripcija intervjujev. To bo morda najbolj dolgočasen del izdelave filma, a za naslednji korak je nujen. Kajti če želiš pripraviti končni scenarij, potrebuješ točen zapis besed, ki so jih izrekli sogovorniki. Obenem pa ti bo pretipkavanje intervjujev morda osvetlilo še kakšno zanimivost o temi, na katero med snemanjem nisi bil-a pozoren/pozorna.
    In še nasvet: ko pretipkavaš intervju, si ne pozabi označiti, iz katere datoteke ga pretipkavaš. V tekstu pa lahko vsako novo minuto intervjuja označiš s številko v oklepaju ali drugim znamenjem. Tako boš lažje našel/našla točno tisto mesto, ko ga boš rabil-a pri montaži.
  3. Priprava scenarija. Čas je, da zapišeš dokončno zgodbo svojega filma. Razmisli, s čim bi film začel-a, da bo pritegnil gledalca, kako boš zgodbo stopnjeval-a in kaj bo ključno sporočilo, ki ga želiš podati. In seveda, kako želiš zgodbo pripeljati do zaključka.
    Če imaš pripravljen zapis intervjujev, lahko sedaj razporejaš besedilo tako, da iz njega sestaviš zgodbo. Kar manjka, lahko dopolniš z veznim tekstom, ki ga posnameš posebej.
  4. Povezovanje zvoka in slike. Zdaj pa je končno čas, da v montažni program uvoziš svoje posnetke in se lotiš dela. Prvi korak pri tem je, da sinhroniziraš sliko in zvok, kjer si zvok snemal-a posebej.
    Če si upošteval-a nasvet, da pred začetkom vsebine posnetka pustiš nekaj sekund kamero in zvok teči v prazno, potem tvoja naloga ne bo pretežka. Poleg tega boljši montažni programi znajo povezati posnetke tudi sami. Kako to narediš v programu Premiere Pro, si lahko ogledaš v videu.
  5. Obdelava zvoka. Kot že omenjeno je zvok precej težje “očistiti” kot sliko. Nekaj nasvetov, kako lahko vseeno odstraniš šum v ozadju s programom Audition, si lahko ogledaš v posnetku. Kot omenjeno ima uporaba programa Audition v kombinaciji s Premiere Pro to prednost, da lahko popravljaš posnetke, ki jih že imaš v Premieru.
  6. Rezanje. Zdaj pa se začenja mesarjenje po posnetkih. Pojdi od posnetka do posnetka in odreži dele, ki so odveč. Tako ti ostanejo posnetki, ki bodo v filmu. Lahko jih že postaviš v zaporedje, kakršno si si zamislil-a v scenariju, in začneš dodajati vezni tekst in pokrivne kadre.
    Bolj kot bodo kadri kratki, večja bo napetost filma. A ne pretiravaj!
  7. Prehodi. Kakšne prehode uporabiti med posnetki? Pravila ni. Se je pa dobro zavedati, da razni 3D leteči prehodi običajno izgledajo precej poceni. Poleg tega pa se je dobro izogibati preveč različnim prehodom v istem filmu.
  8. Glasba v ozadju. Glasba je tista, ki ustvarja občutek. Zato ji je dobro posvetiti pozornost.
    Pozor! Če nameravaš film objaviti na YouTube v njem ne smeš uporabljati z avtorskimi pravicami zaščitene glasbe! Lahko pa najdeš primerne skladbe na katerem od portalov, ki ponujajo brezplačno glasbo, npr. YouTube audio library, Jamendo … Kljub temu pa preveri, ali avtor zahteva navedbo avtorstva v opisu končnega videa.
  9. Napisi. Ena zadnjih stvari v montaži pa bo vstavljanje napisov. Tu spet velja, da je manj več. Uporabljaj isto pisavo, isti stil, izogibaj se kričečim barvam ipd.