Ko zaslišiš besedo »dokumentarec« si najbrž pred seboj predstavljaš ogromno drage opreme, pomembnih gostov in pomočnikov. Morda razmišljaš takole: »O, ko bi imel vse to, potem bi si tudi jaz upal narediti kakšen film.« Ampak resnica je daleč od tega. Večji del dobrega dokumentarca se skriva v tebi, ne v stvareh zunaj tebe.
- Od tebe je odvisno, če boš našel dobro idejo.
- Od tebe je odvisno, kako podrobno boš to idejo raziskal.
- Od tebe je odvisno, na kakšen način boš to idejo predstavil.
Sicer pa priprava dokumentarnega filma v grobem sledi korakom priprave vsakega drugega filma. Ti koraki so:
- Predprodukcija. Tako imenujemo prvo fazo v pripravi filma. V grobem označuje vse, kar pripraviš, preden v roke vzameš snemalno opremo: izbor ideje, priprava scenarija, vsebinske in tehnične priprave na snemanje. Čas, vložen v kvalitetno predprodukcijo, se ti bo bogato obrestoval v naslednjih fazah.
- Produkcija. V to fazo sodi snemanje prizorov in drugega gradiva, ki bo neposredno uporabljeno v končnem izdelku.
- Postprodukcija. Ko so vsi posnetki, gradiva in drugi elementi zbrani, pa nastopi faza postprodukcije. V njej se gradivo združi in smiselno poveže v enotno zgodbo. Sem sodi tudi uporaba različnih (zvočnih ali slikovnih) učinkov ter drugi koraki montaže.
Ti koraki zelo okvirno predstavljajo potek priprave dokumentarnega filma. V idealnem primeru si sledijo, kot je zapisano. Realno pa se pogosto šele sredi montaže zavemo, da rabimo še nekaj pokrivnih kadrov, ali pa nas snemanje intervjujev (produkcija) pripelje do spoznanja, ki povsem zruši idejo, ki smo jo zastavili pri pisanju scenarija (predprodukcija). Takrat se je treba vrniti korak nazaj.