4.1 Konflikti

Več udeležencev fokusnih intervjujev je izpostavilo konflikte v družini oz. s starši in konflikte v šoli. Več udeležencev je tudi omenilo, da so konflikti običajen pojav v življenju in da nas spremljajo ves čas. Nekateri jih vidijo kot gonilo sprememb in razvoja na ravni posameznika in na ravni skupnosti oz. družbe. Udeleženci so govorili tudi o različnih vzrokih za konflikte in kako jih rešujejo. Večina meni, da je pogovor tista pot, s katero lahko rešujemo konflikte, medtem ko so nekateri omenili, da lahko konflikti privedejo tudi do napetosti, ohladitve odnosov, oddaljitve, nasilja in vojn. Nekateri so izpostavili, da moški in ženske različno dojemajo konflikte in jih tudi različno rešujejo.

Kaj deli slovensko družbo?

Več dijakov je izpostavilo konflikt v slovenski družbi v zvezi z dvema aktualnima tematikama:

  • migrantsko in begunsko problematiko ter
  • možnost sklepanja zakonske zveze med istospolnimi pari.

Nekateri so govorili o konfliktih med delavci in delodajalci, medgeneracijskem konfliktu v politiki in zaposlovanju, konfliktih med moškimi in ženskami, zlasti v zaposlovanju, in ne nazadnje med političnimi strankami.

Nekdo od udeležencev je menil, da je delitev v slovenski družbi zgodovinsko pogojena z delitvijo na leve in desne ter da se ta delitev ohranja še danes. Namesto sodelovanja se spodbuja načelno nasprotovanje in poglabljanje delitev.

Poleg tega po mnenju nekaterih konfliktnost in delitve v slovenski družbi ohranjajo tudi nepoznavanje, predsodki in stereotipne predstave; dijaki škofijske gimnazije v Vipavi so npr. navedli, da od marsikakega vrstnika slišijo prepričanje, da naj bi dijaki na njihovi šoli samo molili, se pripravljali na študij teologije ali za duhovni poklic, kar pa ne drži.

Vloga politikov

Precej udeležencev slabo stanje v državi pripisuje temu, ker politiki ne opravljajo svojega dela – namesto da bi delali za dobro ljudi, se grebejo za položaje, moč, denar, zlorabljajo svoj vpliv. Nekateri so poudarili, da skoraj nihče, ki ima moč in oblast, ne odgovarja, če stori napako, prekršek ali kaznivo dejanje. Nekdo je omenil, da bi ravno politiki morali dajati dober zgled. Če so zgledi slabi, tudi stanje ne more biti dobro. Nekaj dijakov je menilo, da bi morali vzpostaviti večji nadzor nad tistimi, ki imajo večjo moč in vpliv v družbi.

Več udeležencev je omenilo, da bi bila boljša alternativa sedanji ureditvi sistem, v kateri bi bil en močen vodja, ki bi vse nadziral.

Več mladih je tudi izrazilo, da nimajo občutka, da bi lahko vplivali na to, kako deluje politika.

Ključni poudarki:

  • Dijaki vidijo konflikte kot nekaj vsakdanjega, običajnega.
  • Dijaki konflikte dojemajo kot priložnost (gonilo sprememb in razvoja) in kot grožnjo (sprožilci napetosti, ohladitve odnosov, nasilja, vojna).
  • Dijakom se zdi pogovor kot način reševanja konfliktov.
  • Dijaki so opozorili na razlike med moškimi in ženskami pri dojemanju in reševanju konfliktov – moški naj bi se prej kot ženske neposredno sprli in tudi hitreje rešili konflikt; zamere naj bi pri ženskah trajala dlje časa kot pri moških.
  • Dijaki so med aktualnimi tematikami, ki delijo slovensko družbo, izpostavili migrantsko/begunsko problematiko in vprašanje zakonske zveze med istospolnimi pari.
  • Nekaj dijakov je opozorilo na zgodovinsko pogojenost razdeljenosti in konfliktov v slovenski družbi.
  • Nekateri dijaki so poudarili vlogo predsodkov in stereotipnih predstav drug o drugem pri ohranjanju delitev.
  • Dijaki imajo večinoma slabo mnenje o politiki in politikih, ki dajejo slab zgled in ne odgovarjajo za svoja slaba dejanja.
  • Med dijaki je kar nekaj skepse o demokraciji, zaznati je tudi spogledovanje z bolj avtoritarnimi in nedemokratičnimi alternativami.

Interpretacija

Na podlagi svojega raziskovanja lahko pritrdimo oceni, da so mladi – še zlasti v starostni skupini, v kateri smo izvajali fokusne intervjuje – večinoma nezainteresirani za politiko in politična vprašanja. Raziskovalci v zadnjih dveh nacionalnih raziskavah mladine ugotavljajo, da slovensko mladino politika pretežno ne zanima ter da mladi v Sloveniji v primerjavi z evropskimi vrstniki kažejo občutno manj zanimanja za politiko in ji pripisujejo najnižji pomen v svojem življenju med vsemi državami EU (Lavrič in dr. 2011; Flere in dr. 2014). Nekateri dijaki v naši raziskavi so svoje nezanimanje za politiko razlagali s tem, da se politično še ne udejstvujejo, da niso izobraženi na tem področju in da zanje skrbijo starši.

Graf 2: Zanimanje mladih za politiko, primerjava med Slovenijo in EU v obdobju od leta 1992 do 2010 (Lavrič in dr. 2011, 152).
Graf 2: Zanimanje mladih za politiko, primerjava med Slovenijo in EU v obdobju od leta 1992 do 2010 (Lavrič in dr. 2011, 152).

Ko smo se z dijaki pogovarjali o konfliktih in delitvah v Sloveniji, jih je veliko izrazilo negativno mnenje o političnih in gospodarskih elitah. Takšen odnos mladih so izpostavile tudi druge raziskave. V okviru raziskave Mladina 2010 so na primer raziskovalci navedli, da se je od leta 2000 mnenje mladih o političnih elitah občutno poslabšalo in da je bilo v letu 2010 izrazito negativno (Lavrič in dr. 2011). V naši raziskavi so nekateri mladi takšen odnos utemeljevali zlasti s tem, da tisti, ki imajo moč in oblast, namesto občim interesom sledijo predvsem svojim lastnim in da se jim navadno nič ne zgodi, če naredijo kako napako ali kaznivo dejanje.

Domnevamo, da se je v zadnjih desetih letih zaradi zaostritve gospodarskih in političnih razmer ter obsežnejšega medijskega poročanja o propadlih podjetjih in goljufijah povečal pesimizem med ljudmi. S tem lahko deloma pojasnimo negativni odnos mladih do družbenih elit pa tudi padec njihovega zaupanja v javne institucije in nezadovoljstvo z delovanjem demokracije v Sloveniji. Slovenska demokracije je še razmeroma mlada. Medtem ko je družbeno-politično ureditev na formalni in normativni ravni (sprememba ustave in zakonov) možno dokaj hitro demokratizirati, pa je dosti teže pri ljudeh spremeniti vzorce mišljenja in delovanja, da bodo bolj v skladu z duhom demokracije. Ob pomanjkljivi demokratični kulturi prihaja do zlorab še tako demokratičnega sistema, namesto da bi se delitve presegale in konflikti reševali se pogosto poglabljajo in razvnemajo. To gotovo prispeva k negativnemu dojemanju demokracije.

Dejstvo je, da šele v zadnjih letih v družbeno in politično življenje vstopa prva generacija brez kakršnekoli lastne življenjske izkušnje v nekdanji Jugoslaviji. Ob tem je paradoksalna ugotovitev, da je kar nekaj mladih iz te generacije tudi v pričujoči raziskavi izrazilo nostalgijo po nekdanji državi in njenem političnem sistemu, čeprav ga sami sploh niso izkusili. Domnevamo, da ta nostalgija izvira iz pozitivnih informacij, ki jih dobijo od generacije svojih staršev in starih staršev, npr. o zagotovljenih službah in stanovanjih ali manj negotovem in stresnem življenju v primerjavi z današnjimi časi. Podoba, ki si jo mladi na podlagi takšnih informacij ustvarijo o sistemu z močnim voditeljem, postane precej idealizirana in mladi zato vanjo še laže projicirajo svoja neizpolnjena pričakovanja. Pomembno se nam zdi, da v Sloveniji krepimo demokratično politično in civilnodružbeno kulturo. Prepričani smo, da je v ta namen treba ljudi tudi izobraževati in jih opremiti s potrebnimi kompetencami, kot so na primer kritično opazovanje, analiziranje in razmišljanje ter sposobnost argumentiranja.

Izdala

Mario Plešej

Mario Plešej je magister znanosti na področju politologije. V Socialni akademiji od leta 2011 deluje kot izobraževalec in raziskovalec, zlasti na področju spominjanja in sprave.