Če te bo kdo vprašal za belo steno, kakšne barve je, boš rekel “bela”, pa če jo bo osvetljevala hladna svetloba neonske žarnice ali pa topla svetloba navadne. Ker bodo možgani pač razumeli, da je stena bela.
Če pa to steno fotografiramo pri različnih virih svetlobe, bo na enih rumeno-oranžna, pri drugih pa modrikasta.
Temu se strokovno pravi barvna temperatura.
Barvno temperaturo se meri v Kelvinih. Večja je vrednost, toplejša je svetloba. Primer tople barve je večerno sonce, oranžna barva. Primer hladne modre barve je senca v sončnem dnevu.
Splošno pravilo je, da se različnih temperatur oz. vrst (notranja ali zunanja) svetlob ne meša. Kamera namreč lahko naenkrat prilagodi barvno temperaturo le glede na en vir svetlobe, zato lahko ostala svetloba izpade nenaravno.
Če je svetlobe dovolj (npr. na soncu), pa se želiš izogniti sencam, lahko to storiš na več načinov:
- z uporabo difuzorja,
- z uporabo odsevnikov,
- s tem, da se umakneš v senco.
Kako to izvedeš? Poglej si spodnji video!
Mehka in trda svetloba
Ta video nam je pokazal še eno lastnost svetlobe: svetloba je lahko mehka ali trda. Kaj to pomeni?
| Trda svetloba | Mehka svetloba |
|---|---|
| ostre sence | mehke sence |
| direktna svetloba | razpršena svetloba |
| sonce, manjše luči | luči ali odsevniki z večjo površino |
| dramatičen videz | prijetnejši videz |
Razen v specifičnih primerih (npr. ko želimo doseči dramatičen videz), je bolje uporabiti mehkejšo svetlobo. To lahko dosežemo tudi z uporabo več luči. Najbolj znana in uporabna je t.i. tritočkovna osvetlitev.
Glavna luč (key) osvetli govorca, vendar povzroči nekaj senc na obrazu. Druga luč (fill) te sence zmehča. Tretja luč (back) pa je postavljena za in nekoliko nad govorcem, ter nam da občutek prostora.
To pravilo se lahko tudi prekrši. Kako? Poglej si v videu!