| Potek dejavnosti |
Udeleženci hodijo po prostoru, gledajo v tla in se pretvarjajo, da nobenega ne poznajo. Čez čas, ko vodja reče, začno gledati višje, okoli sebe, nato v oči in na koncu si podajo roke. Sledi refleksija, udeleženci povejo, kako se jim je zdelo, kako so se počutili ko so gledali v tla in kako, ko so gledali v prijatelja. Ta igra je prispodoba, da je veliko lepše biti z nekom prijatelj in v dobrem odnosu oziroma odpustiti, kot gojiti zamero, biti osamljen, zagrenjen in gledati v tla namesto drug v drugega. |