5.1.7 Propaganda

Namen dejavnosti Udeleženci se zavedajo nevarnosti mehanizmov propagande.
Čas 60 minut.
Velikost skupine 10–20 udeležencev
Prostor /
Metoda Fotogovorica in analiza primera.
Potek dejavnosti Po prostoru razporedimo fotografije, ki predstavljajo raznolike vrste propagande (preteklih in sedanjih političnih režimov, strank, gibanj ipd.). Udeležence prosimo, da si izberejo sliko, ki jih najbolj nagovori. Razdelimo jih v manjše skupine ter jih prosimo, da propagandni material analizirajo v skladu z naslednjimi smernicami:

1. Opis fotografije.
2. Elementi fotografije: barva, stvari in ljudje, obrazna mimika, ton glasu, uporaba besed ipd.
3. Kako so ti elementi uporabljeni in kakšen je njihov odnos na fotografiji?
4. Kakšno sporočilnost želi imeti fotografija? Kakšna čustva budi?
5. Kdo je ciljna skupina?
6. Kaj želi sporočevalec doseči pri ciljni skupini?

Udeležence povabimo k deljenju ugotovitev v celotni skupini.

– Kaj vas je presenetilo?
– Kakšen vpliv menite, da ima propaganda na vas?
– Ali vedno tako analizirate propagandna sporočila, ki jih prejmete?

V zadnji fazi predstavimo ključne propagandne tehnike.

Opozorila za voditelja /
Gradiva Propagandne tehnike:

»Navadni ljudje«:
– poročevalec je skromnega izvora, je nekdo, ki mu lahko zaupamo, ima njihove interese v srcu;
– uporablja preprostejši jezik, da dosega množice in se lažje poenoti z njihovim pogledom.

»Kupček kart«:
– selektivno izpuščanje informacij;
– predstavi izključno informacije, ki so pozitivne za idejo ali predlog;
– izpusti tudi informacije, ki so morda pomembne (tudi če predstavlja resnične informacije).

»Zabavni vagon«:
– »pridruži se, saj so se ostali tudi«;
– prepričevanje naslovnika, da je ena izmed strani zmagovalna.

Poenostavljanje:
– sprememba sporočila kompleksne situacije v črno-bel izbor, npr. dobro in slabo.

Lažni vzrok in posledica:
– produkt, ideja, politični program zagotavlja pozitivne rezultate brez kakovostnega dokaznega gradiva (raziskav ipd.).

Vzdevki:
– uporaba negativnih nazivov z namenom oblikovanja sovražnega odnosa do skupine, prepričanj, idej ali institucij.

Bleščeče posploševanje:
– uporaba pozitivnih besed za posamezne ciljne skupine;
– zahtevajo odobravanje brez razmisleka (npr. uporaba besed, kot so čast, slava, svoboda, demokracija, ljubezen, država, narod ipd.).

Prenos:
– uporaba simbolov (npr. plapolajočih zastav), ki v nas prebudijo pozitivna čustva in posledično pridobijo naše odobravanje;
– uporaba nečesa, kar že spoštujemo, da pridobijo odobritev tistega, za kar nas želijo pripraviti, da sprejmemo.

Razčlovečenje:
– tistih »drugih« ne vidimo kot osebe, ampak kot kategorijo, množico, hordo.