| Namen dejavnosti | Vživljanje v situacijo in vloge, v katere je vojna porinila ljudi v tistem času, postavljanje skupnega izhodišča, ozaveščanje, refleksija. |
| Čas | 50 minut. |
| Velikost skupine | 10–30 udeležencev. |
| Prostor | Čim večji prazen prostor, lahko tudi na prostem. |
| Metoda | En korak naprej |
| Potek dejavnosti | (20 min) Vsi se postavijo v vrsto na sredini učilnice (bolje je, da se vrsta tvori po krajši stranici učilnice). Vsak dobi listek s svojo vlogo, ki ga ne sme pokazati drugim. Nato jih prosimo, da si vzamejo minuto, da dobro preučijo svojo vlogo in se vživijo vanjo. Kadar mislijo, da se njihova vloga strinja s prebrano izjavo, stopijo korak naprej. Kadar pa slišana izjava ne ustreza njihovem mišljenju v vlogi, naj stopijo korak nazaj. Ni pravilnih ali napačnih rešitev.
Izjave preberemo na glas, eno za drugo, vmes pa pustimo nekaj časa, da lahko udeleženci v miru razmislijo in se odločijo. Stopi korak naprej, če … Udeleženci naj pogledajo okoli sebe, kje stojijo v prostoru. Kje stojijo drugi? Nato vsak udeleženec po vrsti pove, katera je njegova vloga. Sledi vprašanje »kdo ima še podobno vlogo« (lahko stojijo skupaj ali čisto narazen). Nato rečemo, naj se vsi stresejo in s tem otresejo svojih vlog (zelo pomembno je da se fizično otresemo te vloge). »Sedaj ste spet vi.« (30 min) Nato se postavimo nazaj v krog, kjer naredimo refleksijo. Če imamo možnost več trenerjev, je bolje, če jo lahko naredimo v 2–3 skupinah. Refleksija oziroma pogovor o občutkih in iskanju skupnega imenovalca med vsemi vlogami: – Kako si se počutil v svoji vlogi? |
| Opozorila za voditelja | Zelo pomembno je, da se po koncu aktivnosti otresemo vloge in reflektiramo dejavnost. |
| Gradiva | Vloge: 1. 15-letni fant, ki mu je v Trstu pljunil fašist v obraz in rekel: »Še eno slovensko mi reci pa te bom ubil«, zato je ob prvi priliki zbežal k partizanom, pri katerih je sedaj kurir (vsak tretji dan ga pošljejo 2 uri daleč na misijo mimo nemških straž). 2. 30-letna poročena ženska s Pohorja je pri partizanih ranjenega moža pritihotapila domov ter ga sedaj skriva v skrivni kletni sobi. 3. 20-letni fant, ki se je zaradi strahu pred poboji partizanov pridružil vaški straži in vsako drugo noč 12 ur straži v vaškem gasilnem domu. 4. 60-letna vdova, ki so ji Nemci zasegli hišo in en del preuredili v vojaški štab. Starejšega sina so ji mobilizirali v nemško vojsko za na rusko fronto in če ne bo sodelovala, bodo tja poslali tudi njenega mlajšega sina. 5. Bolničarka stara 21 let, ki je sprva skrbela za partizane, sedaj pa skrbi za ranjene četnike štajerskega bataljona. 6. 22-letnemu fantu iz Šentjošta so partizani pobili celotno družino, zato se je pridružil domobranski postojanki v župnišču, kjer vsak dan čuva svoje preživele sovaščane. 7. 25-letno žensko iz Zaloga so obtožili sodelovanja s komunisti, ker je njen brat odšel v partizane, zato so jo poslali v koncentracijsko taborišče v Dachau. 8. Kočevski Nemec star 58 let, ki že celo življenje živi na Kočevskem, se je prisiljen preseliti na ozemlje nacistične Nemčije v Brežice, kjer se je naselil v hišo izgnanih Slovencev. Pogrešal je svojo vas in sosede. Po koncu vojne so ga izgnali iz Slovenije. 9. 32-letni partizanski kirurg v bolnici Franja, ki vsak dan nesebično rešuje življenja ranjenih partizanov. 10. Liberalni župan (65-letni) iz Škofje Loke, kjer so tako partizani kot domobranci, in dela vse zato, da bi jih rad zaščitil pred nasiljem komunistov, fašistov in nacistov. |