| Namen dejavnosti | Udeleženci se seznanijo s posledicami (ne)odpuščanja. |
| Čas | 45 minut. |
| Velikost skupine | 5–8 udeležencev. |
| Prostor | Soba, v kateri je dovolj prostora, da vsak najde svoj kotiček. |
| Metoda | Individualno delo. |
| Potek dejavnosti | (15 minut) Udeleženci izvlečejo po en listek s sledečimi vprašanji: – Kaj bi se zgodilo, če bi ne bilo odpuščanja? Kakšne bi bile posledice? – Kdaj si nazadnje potreboval odpuščanje? – Kdaj je nekdo drug potreboval tvoje odpuščanje? – Kako je živeti v stalni zameri? – Ali življenje v zameri (sovraštvu), četudi nezavedno, zahteva veliko energije in vzdržuje stalni stres? – Se želim maščevati? – Kaj povzroči maščevanje? – Ali je odpuščanje svobodno? – Ali odpustiti pomeni pozabiti? – Komu nameniti odpuščanje (odpustiti sebi, članom družine, prijateljem in bližnjim, tujcem, ustanovam, običajnim sovražnikom)? Vprašanja dobro premislijo in po vrsti poskušajo nanje odgovoriti. (30 min) Udeleženci dobijo list papirja, na katerem naredijo dva stolpca. V prvega pišejo, kakšne so posledice, ko ne odpustim, kako se takrat počutim, in v drugega, kadar odpustim. Udeleženci naj si vzamejo čas in skrbno premislijo, nato sledi razprava o napisanem. Na začetku se govori o posledicah, ko ne odpustimo, udeleženci po vrsti povejo, kaj so napisali, zakaj so takšnega mnenja ali imajo konkretno izkušnjo iz življenja (izkušnja ni obvezna, če kdo ne želi). V drugem krogu vsak pove, kaj meni o tem, ko odpustim, zakaj je takšnega mnenja, izkušnja iz življenja. Na koncu pridemo do zaključka, da je dobro odpuščati, da to naredi človeka svobodnega, a da ni vedno lahko. |
| Opozorila za voditelja | Tehnike ne izvajajte v skupini, ki je ne poznate, če niste pripravljeni na deljenje morebitnih težkih življenjskih izkušenj. |