5.1.9 Pravi mož – Predelati ali pozabiti?

Namen dejavnosti	Ozavestiti občutke ob prizadetosti, spoznati načine sprejemanja in procesa odpuščanja.
Čas	30 minut.
Velikost skupine	5–15 udeležencev
Prostor	/
Metoda	Individualno delo z refleksijo.
Potek dejavnosti	Udeležence razdelimo v skupine in si z njimi ogledamo izsek iz filma O izgubljenem sinu. V skupinah udeleženci na samolepilne listke napišejo čim več občutkov, ki jih doživljajo, in misli, ki jih preplavijo ob soočenju očeta z izgubljenim sinom. Prosimo jih, naj pišejo o občutjih, ki preplavljajo sina. Skupine predstavijo, kar so napisale na listke, in jih nalepijo v skupna »možička« – sina (na enem velikem plakatu). Obrazložimo jim, da so listki nalepljeni v notranjost možička, ker so simbolično ti listki del njih. Ko se udeleženci soočijo s temi občutji (jih sprejmejo), jim obrazložimo, da odpuščanje lahko razumemo tudi kot priložnost, da dopustimo tem občutjem da gredo ven (na posebni list), da sicer lahko kaj tudi ostane, zelo pomembno pa je, da v možičku ostane prostor za lepe občutke. Prosimo jih, da zabeležijo, kakšna občutja preplavljajo očeta ob njunem soočenju. Zraven slike »možička« damo napisane različne možnosti soočenja z občutki, ki se porajajo ob takšnem srečanju, na voljo imamo tudi prazne liste, da lahko kakšno možnost tudi dopišemo. Možnosti soočenja (soočenje kot spuščanje, prepuščanje, nov prostor): – pogovor z osebo, ki ji zaupam, – molitev, – razmišljanje, – pisanje, – pogovor s strokovnjakom, – ubeseditev občutkov in ustrezno izražanje, – čakanje na primeren čas za naslednji korak. Izpostavimo lahko tudi možnost zanikanja; nekaj listkov ostane na dnu »možička« pod napisom zanikanje. V zadnji fazi udeležence prosimo, naj v (sedaj bolj praznega možička) položijo listke (srčke) z napisi občutkov ob odpuščanju (po odpuščanju dejansko nastane prostor za ljubezen): mir, sprejemanje, toplina, odprtost, zaupanje, upanje, veselje, hvaležnost.

Izdala