5.1.4 V naši družbi

Namen dejavnosti Razviti pogovor o perečih tematikah, spodbuditi mlade h kritičnemu mišljenju, razviti veščine debatiranja.
Čas 50– 60 minut.
Velikost skupine 10–20 udeležencev.
Prostor /
Metoda Fotogovorica
Potek dejavnosti (5 minut) Na tla razprostremo različne fotografije občutljivih tematik (od različnih diskriminacij, stereotipov in ostalih tem, kjer imamo močno nasprotujoča mnenja: veganstvo, splav, istospolna družina, prisilno delo otrok, migranti, partizani in domobranci …). Po minutnem razmisleku naj poiščejo tisto fotografijo, s katero najbolj čutijo, ki jih najbolj pritegne oziroma s katero se lahko najbolj povežejo. Povejte jim tudi, naj malo gledajo, da jih nikjer ne bo več kot 4 na fotografijo (vse skupaj omejimo s tem, da je na voljo zgolj 10 fotografij).

(25min) V skupinah po 5 naj se pogovorijo, zakaj so to fotografijo izbrali, kaj jim govori in katero travmo za njih predstavlja. Izdelajo naj plakat o izbrani vsebini. Če jim pogovor ne steče, ga lahko spodbudite z listki s podvprašanji:

– O čem vam govori fotografija?
– Kakšne travme lahko izbrana tema povzroči?
– Kakšni so morebitni vzroki, dogodki, ki lahko privedejo do te travme?
– Katero ranljivo skupino se to dotika?
– Poznate koga, ki trpi zaradi podobne vsebine?
– Kaj bi lahko »mi« naredimo, da preprečimo vzroke oziroma kako lahko omilimo posledice?
– Poskusi se vživet v vlogo obeh strani (tisto, ki je tebi bližje in nasprotujoči tabor) ter poišči argumente za in proti?

(5 minut) Čas za dokončanje plakatov in pripravo predstavitve.

PREDSTAVITEV

(5–15 minut) Usedemo se nazaj v krog in skupine predstavijo svoje delo, vsaka ima na voljo dve minuti. Po predstavitvi imajo ostali možnost, da kaj vprašajo, pripomnijo, izrazijo svoje mnenje.

ZAKLJUČEK

(15 min) S skupino poskušamo najti skupne točke vseh prikazanih tem. Ali vidijo podobnosti med predstavljenimi temami? Kaj lahko vsi prispevamo, da preprečimo nastajanje travm? Kaj lahko naredimo kot družba ali posameznik, da bomo poiskali skupen jezik in lažje premostili razlike med nami.

Opozorila za voditelja Pazite, da bodo vsi udeleženci vključeni in imeli priložnost povedati svoje mnenje.

5.1.5 En korak naprej k zgodovini

Namen dejavnosti Vživljanje v situacijo in vloge, v katere je vojna porinila ljudi v tistem času, postavljanje skupnega izhodišča, ozaveščanje, refleksija.
Čas 50 minut.
Velikost skupine 10–30 udeležencev.
Prostor Čim večji prazen prostor, lahko tudi na prostem.
Metoda En korak naprej
Potek dejavnosti (20 min) Vsi se postavijo v vrsto na sredini učilnice (bolje je, da se vrsta tvori po krajši stranici učilnice). Vsak dobi listek s svojo vlogo, ki ga ne sme pokazati drugim. Nato jih prosimo, da si vzamejo minuto, da dobro preučijo svojo vlogo in se vživijo vanjo. Kadar mislijo, da se njihova vloga strinja s prebrano izjavo, stopijo korak naprej. Kadar pa slišana izjava ne ustreza njihovem mišljenju v vlogi, naj stopijo korak nazaj. Ni pravilnih ali napačnih rešitev.

Izjave preberemo na glas, eno za drugo, vmes pa pustimo nekaj časa, da lahko udeleženci v miru razmislijo in se odločijo.

Stopi korak naprej, če …
1. … se lahko poistovetiš z eno stranjo (partizani, domobranci, četniki, fašisti, nacisti).
2. … lahko odkrito poveš, za katero stran si, brez da bi ti kdo zato stregel po življenju.
3. … imaš dovolj hrane za preživetje.
4. … boš poskrbel za nemškega dojenčka, ki ga najdeš ležati ob cesti.
5. … ne rabiš bit vsak dan v strahu za svoje življenje.
6. … bi se uprl ukazu: ubij soseda, četudi bi s tem ogrozil svoje življenje.
7. … si lahko s svojo družino.
8. … si ob koncu vojne zaživel normalno življenje.

Udeleženci naj pogledajo okoli sebe, kje stojijo v prostoru. Kje stojijo drugi? Nato vsak udeleženec po vrsti pove, katera je njegova vloga. Sledi vprašanje »kdo ima še podobno vlogo« (lahko stojijo skupaj ali čisto narazen). Nato rečemo, naj se vsi stresejo in s tem otresejo svojih vlog (zelo pomembno je da se fizično otresemo te vloge). »Sedaj ste spet vi.«

(30 min) Nato se postavimo nazaj v krog, kjer naredimo refleksijo. Če imamo možnost več trenerjev, je bolje, če jo lahko naredimo v 2–3 skupinah.

Refleksija oziroma pogovor o občutkih in iskanju skupnega imenovalca med vsemi vlogami:

– Kako si se počutil v svoji vlogi?
– Kako si se počutil, ko si bil bolj spredaj oziroma bolj zadaj od ostalih?
– Kaj so ti predstavljale različne pozicije v prostoru?
– Več ljudi je imelo isto vlogo kot ti, pa so stali na različnih mestih. Kako to?
– Najdemo kaj skupnega vsem vlogam?
– Kako gledaš na situacijo, v katero je bila pahnjena tvoja vloga?

Opozorila za voditelja Zelo pomembno je, da se po koncu aktivnosti otresemo vloge in reflektiramo dejavnost.
Gradiva Vloge:
1. 15-letni fant, ki mu je v Trstu pljunil fašist v obraz in rekel: »Še eno slovensko mi reci pa te bom ubil«, zato je ob prvi priliki zbežal k partizanom, pri katerih je sedaj kurir (vsak tretji dan ga pošljejo 2 uri daleč na misijo mimo nemških straž).

2. 30-letna poročena ženska s Pohorja je pri partizanih ranjenega moža pritihotapila domov ter ga sedaj skriva v skrivni kletni sobi.

3. 20-letni fant, ki se je zaradi strahu pred poboji partizanov pridružil vaški straži in vsako drugo noč 12 ur straži v vaškem gasilnem domu.

4. 60-letna vdova, ki so ji Nemci zasegli hišo in en del preuredili v vojaški štab. Starejšega sina so ji mobilizirali v nemško vojsko za na rusko fronto in če ne bo sodelovala, bodo tja poslali tudi njenega mlajšega sina.

5. Bolničarka stara 21 let, ki je sprva skrbela za partizane, sedaj pa skrbi za ranjene četnike štajerskega bataljona.

6. 22-letnemu fantu iz Šentjošta so partizani pobili celotno družino, zato se je pridružil domobranski postojanki v župnišču, kjer vsak dan čuva svoje preživele sovaščane.

7. 25-letno žensko iz Zaloga so obtožili sodelovanja s komunisti, ker je njen brat odšel v partizane, zato so jo poslali v koncentracijsko taborišče v Dachau.

8. Kočevski Nemec star 58 let, ki že celo življenje živi na Kočevskem, se je prisiljen preseliti na ozemlje nacistične Nemčije v Brežice, kjer se je naselil v hišo izgnanih Slovencev. Pogrešal je svojo vas in sosede. Po koncu vojne so ga izgnali iz Slovenije.

9. 32-letni partizanski kirurg v bolnici Franja, ki vsak dan nesebično rešuje življenja ranjenih partizanov.

10. Liberalni župan (65-letni) iz Škofje Loke, kjer so tako partizani kot domobranci, in dela vse zato, da bi jih rad zaščitil pred nasiljem komunistov, fašistov in nacistov.

5.1.6 Kako je sestavljen dialog?

Namen dejavnosti Ozavestiti korake pri vzpostavitvi dialoga o izbrani tematiki in težave, na katere lahko pri tem naletimo, ter rešitev, ki nam bodo pri tem pomagale, medsebojna delitev mnenj.
Čas 20 minut.
Velikost skupine 8–25 udeležencev.
Prostor Potrebujemo dovolj prostora, da po tleh razporedimo vse plakate.
Metoda Tiha tla.
Potek dejavnosti (10 min) Skupino razdelimo v manjše skupine, ki imajo nalogo, da se pogovorijo o temi z naslednjimi vprašanji in odgovore zapišejo na plakat:

– Kaj so sestavine za vzpostavitev dialoga?
– Kje vidijo povezavo težave pri vzpostavitvi dialoga med nasprotno mislečimi v slovenski družbi?
– V kolikšni meri se jih te travme in delitve dotikajo in vplivajo na njihovo odprtost za dialog z drugače mislečimi?
– Kaj bi potrebovali, da bi premestili te težave in vzpostavili dialog?

(10 min) Zaključek, povzetek delavnice in zahvala

Pogovor o dialogu, kaj so ugotovili pri pripravi plakatov; navežemo na celotno delavnico: kaj so izvedeli novega in kaj lahko mi sami naredimo, da izboljšamo dialog v slovenski civilni družbi.

5.1.7 Propaganda

Namen dejavnosti Udeleženci se zavedajo nevarnosti mehanizmov propagande.
Čas 60 minut.
Velikost skupine 10–20 udeležencev
Prostor /
Metoda Fotogovorica in analiza primera.
Potek dejavnosti Po prostoru razporedimo fotografije, ki predstavljajo raznolike vrste propagande (preteklih in sedanjih političnih režimov, strank, gibanj ipd.). Udeležence prosimo, da si izberejo sliko, ki jih najbolj nagovori. Razdelimo jih v manjše skupine ter jih prosimo, da propagandni material analizirajo v skladu z naslednjimi smernicami:

1. Opis fotografije.
2. Elementi fotografije: barva, stvari in ljudje, obrazna mimika, ton glasu, uporaba besed ipd.
3. Kako so ti elementi uporabljeni in kakšen je njihov odnos na fotografiji?
4. Kakšno sporočilnost želi imeti fotografija? Kakšna čustva budi?
5. Kdo je ciljna skupina?
6. Kaj želi sporočevalec doseči pri ciljni skupini?

Udeležence povabimo k deljenju ugotovitev v celotni skupini.

– Kaj vas je presenetilo?
– Kakšen vpliv menite, da ima propaganda na vas?
– Ali vedno tako analizirate propagandna sporočila, ki jih prejmete?

V zadnji fazi predstavimo ključne propagandne tehnike.

Opozorila za voditelja /
Gradiva Propagandne tehnike:

»Navadni ljudje«:
– poročevalec je skromnega izvora, je nekdo, ki mu lahko zaupamo, ima njihove interese v srcu;
– uporablja preprostejši jezik, da dosega množice in se lažje poenoti z njihovim pogledom.

»Kupček kart«:
– selektivno izpuščanje informacij;
– predstavi izključno informacije, ki so pozitivne za idejo ali predlog;
– izpusti tudi informacije, ki so morda pomembne (tudi če predstavlja resnične informacije).

»Zabavni vagon«:
– »pridruži se, saj so se ostali tudi«;
– prepričevanje naslovnika, da je ena izmed strani zmagovalna.

Poenostavljanje:
– sprememba sporočila kompleksne situacije v črno-bel izbor, npr. dobro in slabo.

Lažni vzrok in posledica:
– produkt, ideja, politični program zagotavlja pozitivne rezultate brez kakovostnega dokaznega gradiva (raziskav ipd.).

Vzdevki:
– uporaba negativnih nazivov z namenom oblikovanja sovražnega odnosa do skupine, prepričanj, idej ali institucij.

Bleščeče posploševanje:
– uporaba pozitivnih besed za posamezne ciljne skupine;
– zahtevajo odobravanje brez razmisleka (npr. uporaba besed, kot so čast, slava, svoboda, demokracija, ljubezen, država, narod ipd.).

Prenos:
– uporaba simbolov (npr. plapolajočih zastav), ki v nas prebudijo pozitivna čustva in posledično pridobijo naše odobravanje;
– uporaba nečesa, kar že spoštujemo, da pridobijo odobritev tistega, za kar nas želijo pripraviti, da sprejmemo.

Razčlovečenje:
– tistih »drugih« ne vidimo kot osebe, ampak kot kategorijo, množico, hordo.

5.1.8 Zadnja vesoljska ladja

Namen dejavnosti Udeleženci se zavedo svojih okvirov in omejitev, ki jih imajo pri dojemanju sveta.
Čas 90 minut.
Velikost skupine 8–15 udeležencev.
Prostor  
Metoda Vesoljska ladja.
Potek dejavnosti Udeležencem predstavimo naslednjo zgodbo:

»Naš planet bo čez eno uro zaradi stika s kometom razneslo. Na žalost imamo samo eno vesoljsko ladjo, ki ima pet sedežev in dovolj hrane za pet oseb. Dobili ste seznam kandidatov, izmed katerih morate izbrati, katerih pet boste poslali na vesoljsko ladjo.«

Udeležence razdelimo na vsaj dve skupini in jim naročimo, naj se dogovorijo o seznamu kandidatov. Čas jim omejimo na največ 15 minut. Ko obe skupini oblikujeta seznam kandidatov, naredimo odmor.

Med odmorom vodja k vsem vlogam doda nove informacije (npr. vloga ženska – upokojena zdravnica ipd.). Dodatne informacije dodaja po skrbnem spremljanju debate, saj je učinek aktivnost največji, kadar so nove informacije vsaj delno konfliktne z njihovimi predpostavkami.

Udeležence ponovno prosimo, naj razvrstijo kandidate in jih povabimo h skupnemu deljenju mnenj:

– Kakšno je vaše mnenje o aktivnosti?
– Ste težko dosegli dogovor o izboru kandidatov?
– Zakaj menite, da smo v aktivnost dodali nove informacije?
– Bi lahko potegnili kakšne vzporednice z resničnim življenjem?

Vprašanja se lahko nanašajo tudi na njihovo debato npr.:

– Zakaj mislite, da je policist moški? Je vsak policist jezen in nasilen?
– Zakaj ste Afričana opredelili kot temnopoltega moškega?
– Zakaj ste izbrali žensko, čeprav nima nobenih posebnih sposobnosti?

Opozorila za voditelja Vsak izmed nas ima svoja »očala«, skozi katera opazuje resničnost. Barva »leče« je odvisna od našega osebnega prepričanja, ampak njenega obstoja se ne zavedamo vedno in tudi, če se trudimo biti zelo odprti, se te barve ne moremo popolnoma osvoboditi. Lahko pa se zavedamo svojih okvirov in omejitev. Za aktivnost je zato pomembno, da udeleženci spoznajo, da vedno, ko posameznika postavimo v kategorijo, izgubimo nekaj – prav tisto, kar ga naredi edinstvenega. Pripišemo mu nekaj lastnosti, kljub vsemu kar res vemo o njem ali njej (vemo, da je drugačen, drugačna).

Pomembne »točke preloma«:

– vsi imamo okvirje;
– ti okvirji (stereotipi in predsodki) lahko vodijo k diskriminaciji, izključevanju in nasilju;
– stereotipov ne moremo izbrisati.

Gradiva Opisi oseb (priporočamo prilagoditev glede na skupino in obravnavane tematike).

Prva informacija Dodatna informacija (predlogi)
Atlet/-inja Prejela bronasto medaljo na paraolimpijskih igrah 2012.
Rom Ima magisterij iz biokemije.
Politik Je mladoleten/-a in iz skrajno desničarske stranke.
Afričan/-ka Svetlopolta, plavolasa in modrooka oseba iz Cape Towna.
Policist Prostovoljec v mirovnih silah, dela za Amnesty International.
Doktor Doktor prava.
Ženska Ima 78 let.
Migrant Ameriški menedžer, ki dela za Volkswagen v Nemčiji.
Rabin Rojen je bil v Etiopiji.
Slepa oseba Zdravilec in biolog.