Mladi na trgu dela nihajo med željo po prožnosti in potrebo po varnosti

Objavljeno: 30. novembra 2016

img_0542

Mladi se, tako v Sloveniji kot tudi drugod na evropskih tleh, soočajo s podobnimi spremembami in željami na trgu dela. Kako oblikovati »času in razmeram primerno« delovno mesto, ostaja vprašanje in tema za dialog mnogih razprav. Na dvodnevnem seminarju v Laškem, so se omenjene teme lotili mednarodno, ob sodelovanju izkušenih strokovnjakov iz tega področja, mladih in drugih, uspešno zaposlenih. Seminar so organizirali člani Združenje delavcev NSi, Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) in Socialna akademija, v sodelovanju z Evropskim centrom za delavska vprašanja (EZA). Naslovili so ga Iskanje ravnotežja med prožnostjo in varnostjo: Mladi delavci si prizadevajo za trajnostne rešitve.

Mladi so danes v družbi najbolj ranljiva skupina – poleg tega so večinoma pasivni ali pa prepogosto neslišani pri sprejemanju pomembnih odločitev, ki pa se tičejo prav njih. Zato so primorani, da iščejo bolj ali manj ustrezne rešitve, da bi se postavili na svoje noge in si zagotovili zaposlitev, ki je ob enem varna pa tudi dovolj razgibana, da lahko razvijajo še svoje kompetence, brez katerih jim napredovanje in razvoj na delovnem mestu ni omogočen.

Samozaposlitev postaja vedno pogostejša oblika zaposlitve med mladimi

Iz različnih evropskih držav so udeleženci na seminarju predstavili najprej situacijo mladih v svoji državi, potem pa nanizali tudi nekatere možne rešitve, ki jih v smeri izboljšanja statusa mladih oziroma brezposelnih že izvajajo ali jih v bodoče želijo. Kot enega večjih problemov so izpostavili prisiljeno sprejemanje zelo negativih oblik zaposlovanja, ki mladim ne omogočajo socialne varnosti in osebnega razvoja. V stanju evropske gospodarske krize se je stanje na tem področju seveda še poslabšalo. Mnogi so v tem obdobju »izkoristili« možnost samozaposlitve – nekateri kot izhod v sili. Udeleženci seminarja so predstavili številne svoje izkušnje in težave samozaposlovanja – od tega, da se mladi samozaposlijo brez poslovne vizije in načrta, do tega, da jih večja podjetja posredno silijo v to, da se samozaposlijo in nato delajo pri njih kot najeta delovna sila, z bistveno manjšo socialno varnostjo kot, če bi bili zaposleni neposredno pri njih.

Mladi se v različnih evropskih državah soočajo s podobnimi »ovirami«

Mednarodni seminar v Laškem je ponudil več okroglih miz z uglednimi gosti iz Slovenije in tujine. Pogovor je tekel v različne smeri; od tega kakšen je odnos mladih in delodajalcev do trga dela ter do katerih fleksibilnejših oblik zaposlovanja najpogosteje prihaja na evropskih tleh, pa do konkretno predstavljenih praks in izkušenj na to temo.O fleksibilnosti so spregovorili Denis Strieder iz Avstrije,  Bojana Petkovič, podpredsednica Mlade Slovenije, Paolo Cesana iz Italije in Anton Kokalj iz NSi. Kako mladi doživljajo trg dela in kako so nanj pripravljeni ter kaj od mladih pričakujejo podjetja pa so na okrogli mizi svoje izkušnje predstavili Katrin Stančeva iz Bolgarije, Sarah Prenger, koordinatorka EZA iz Nemčije in Leonida Brezovec iz Socialne akademije. Udeležence je s krajšim nagovorom pozdravila tudi poslanka NSi Iva Dimic, ki je v slovenskem parlamentu članica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. O tem, kako vzpostaviti pozitivno okolje za zaposlene, predvsem v smislu prilagodljivosti, varnosti in ustvarjalnosti, pa so v sobotnem delu seminarja spregovorili tudi Franci Pliberšek, direktor MIK Celje, Peter Pogačar, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Nejc Škoberne, direktor in soustanovitelj podjetja Genialis in Aleksander Kolednik, član Združenja novinarjev in publicistov.

Je delo samo po sebi vrednota?

Slišalo se je različna mnenja o tem, kaj nekomu delo pomeni. Nekoliko starejši in delovno bolj izkušeni, so povedali, da delo vidijo kot čas in trud, ki ga nekdo vloži v določeno stvar – delo jim tako predstavlja vrednoto samo po sebi; kdor dela več, je bolj vreden spoštovanja. Na drugi strani pa je mlade digitalizirana in tehnološko napredna doba prisilila, da razmišljajo tudi drugače – vse bolj jim pomemben postaja učinek in premik naprej. Vrednost dela tako redkeje vrednotijo le po času, ki ga nekdo vlaga v določen proces. Najvišje lestvice pomembnosti prevzemajo edinstvene ideje, preproste rešitve in digitalizacija tako rekoč že skoraj vsakega koraka, ki ga naredimo. Z veseljem pa lahko sporočimo, da so tekom seminarja tako starejši kot tudi mladi izrazili pomembnost za negovanje dobrih odnosov, tudi na delovnem mestu.

Pomembno je počutje delavca na dolgi rok

Kakorkoli se zaposlitev oblikuje, je pomembno, da se delavec v delavnem razmerju dobro počuti. Če je podjetje »pametno«, se tega vsekakor zaveda in za to tudi skrbi. V globaliziranem svetu je še kako pomembno, da sledimo in upoštevamo nove oblike zaposlovanja in dosežemo učinek »zadovoljnega delavca« tudi, ko delo več ni odvisno od fiksnega kraja in delovnega urnika.

Kot zaključek seminarja so udeleženci predstavili možne rešitve za povečanje varnosti zaposlovanja v trenutni situaciji na trgu dela – omenili so na primer upravljanje dela, šolske zadruge, podjetniške inkubatorje, uvedbo šolskih programov za razvoj podjetniške miselnosti, itd… Svoje videnje težav in možnih rešitev so udeležencem v zadnjem delu seminarja podali Kalliopi Emmanouilidou – raziskovalka na Rheinisch-Westfälischen Genossenschafts-Verband, Paolo Ricotti- izvršni direktor ACLI Milano, Roswitha Gottbehüt – nekdanja generalna sekretarka EZA in Janez Cigler.

 

 

 

Tags: , , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back to Top ↑

UA-42404711-1