Čutnost in duhovnost v literaturi Ivana Cankarja

Objavljeno: 4. aprila 2012

Beseda je luč na moji poti

Knjižni večeri v Duhovnem središču sv. Jožefa bodo potekali
vsak večer od ponedeljka, 16. do petka 20. aprila, ob 20.00 uri,  v Ksaverijevi dvorani (vhod z Ulice Janeza Pavla II. 13).

Krščanske organizacije, ki smo zbrane v Duhovnem središču sv. Jožefa, se pridružujemo praznovanju slovenskih dnevov knjige s tematskimi večeri, s katerimi želimo spodbuditi branje dobrih knjig, širiti veselo novico odrešenja, odpirati obzorja našega duha, pomagati pri iskanju odgovorov na življenjska vprašanja in zadrege ter posredovati izkustvo živega odnosa z Bogom.

Socialna akademija vabi na predavanje z diskusijo v ponedeljek, 16. april 2012, ob 20. uri

Čutnost in duhovnost v literaturi Ivana Cankarja

 

Predavanje bo osvetlilo predstavo o ljubezni, kot odseva iz del Ivana Cankarja. Njegove zapise o človekovi intimi med šibkostjo telesa in hrepenenjem duše po ljubezni in lepoti bo primerjalo z mislimi in idejami nekaterih avtorjev in del iz evropske književnosti,  od antičnega sveta prek srednjega veka in renesanse pa vse do avtorjev evropskega simbolizma. V tem širšem okviru bo primerjalno osvetlilo podobo ženske v Cankarjevi literaturi: po eni strani ženske, ki moškega čutno obvladuje in v njem zbuja strast, od katere pisatelj beži in se zaradi svoje šibkosti zaničuje, še posebej pa tisti lik ženske, ki v moškem prebuja plemenita nagnjenja in ga duhovno preraja – podobo ženske, na katero je vplival pisateljev odnos do njegove matere. Z vidika odnosa do senzualizma in etičnega stremljenja bomo v predavanju ljubezen do ženske pri Cankarju primerjali z drugačno podobo ženske v nekaterih delih Franceta Prešerna (Lepa Vida, Krst pri Savici idr.), pa tudi z iskanjem ljubezni v Visoki pesmi. Ivan Cankar svojih predstav o ljubezni ni filozofsko utemeljeval; odkrivali jih bomo iz refleksij v njegovih literarnih delih,  iz življenjskih zgodb in razmišljanj njegovih literarnih likov, iz njegovih osebnoizpovednih ali avtobiografskih zapisov, pa tudi iz njegovih pisem, ki kažejo na pisateljev razvoj v smeri vse večjega zanikovanja ljubezenske strasti ter vse večjega poudarjanja pomena človekove duše. V nasprotju s klasično srednjeveško zgodbo o Tristanu in Izoldi se Cankar pisanju o strasti in skušnjavi vse bolj izogiba, prevladujejo slutnje, tišine, za mnogimi zgodbami, ki razkrivajo njegovo razočaranje nad ljubeznijo, pa slutimo nemočno in tiho hrepenenje po ljubezni, ki je neizrekljiva. Njeno izpolnitev pisateljeva Lepa Vida sluti v večnem življenju po zemeljski smrti.

Predava izr. prof. dr. Irena Avsenik Nabergoj. Večer pa povezuje Mojca Perat.

Tags: ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back to Top ↑

UA-42404711-1