11 poudarkov predsednika Mattarelle na Socialnem tednu v Trstu 

Objavljeno: 22. julija 2024

V Trstu je med 3. in 7. julijem potekal že 50. Socialni teden. Za jubilejni dogodek so si sosedje izbrali pomenljiv naslov: »V osrčju demokracije. Soudeležba med zgodovino in prihodnostjo«.

Socialni teden pripravljamo tudi pri nas in tudi naš ima že nekajletno zgodovino. Za omeniti pa je, da smo dodali tudi kamenček na poti priprave tega v Trstu, s sodelovanjem na okrogli mizi o soudeleženosti v družbi . Ker nam je dogodek res v navdih in vzpodbudo, smo za vas iz italijanščine povzeli nekaj glavnih sporočil otvoritvenega govora italijanskega predsednika Matarelle. 

1. Smo lahko zadovoljni z nizko ravnjo demokracije? 

Je mogoče biti zadovoljen z demokracijo, ki je nepopolna? Je mogoče biti zadovoljen z demokracijo „nizke stopnje“? Je prav, da se pragmatično podrejamo vse večji odsotnosti državljanov pri vprašanjih o “javnih zadevah“? Ali lahko demokracija obstaja brez doslednega izvajanja vloge volivcev?  

2. Se demokracija in svoboda izključujeta? 

Po obsesivni ‘prisili’ totalitarizmov je z ustavo kot okvirom in jamstvom pravic državljanov zavel ‘dih svobode’. Dih svobode – predvsem kot zavrnitev vsakršne obveznosti družbenega in političnega konformizma. Dih svobode kot pravica do opozicije. Kakšni so razlogi za to, da govorimo o demokraciji kot o dihu svobode? Demokracija ni demokracija brez zaščite temeljnih pravic svobode. 

3. Stati ob strani ali biti soudeležen? 

Nepopolna demokracija se kaže v skromni volilni udeležbi in včasih se načelo „en človek – en glas“ izkrivlja s pripomočki, ki spreminjajo reprezentativnost in voljo volivcev. Konkretno si je treba prizadevati, da bo vsak državljan lahko v celoti sodeloval v življenju republike. Pravice se uresničujejo z izvajanjem demokracije.  

4. V osrčju demokracije so ljudje 

V osrčju demokracije so ljudje, odnosi in skupnosti, ki ji dajejo življenje, ter civilni, socialni in gospodarski izrazi, ki so sad njihove svobode, njihovih teženj in človečnosti: to je temelj ustave. Ta temeljni kamen demokracije deluje in vzdržuje rast države, vključno z delovanjem njenih institucij, če poleg številnih idej in interesov znamo nasloviti tudi iskanje skupnega dobrega. To nam lahko uspe, če se ne prepustimo obsesivnemu razglašanju nasprotovanj, maščevanju in delegitimizaciji. Če univerzalnosti pravic ne spodkopavajo razmere družbenega neravnovesja, če solidarnost ostaja vezivno tkivo trajnostnega gospodarstva, če je soudeležba živa, splošno razširjena in se zavedamo njene vrednosti in bistvenosti. 

5. Demokracija ni osvojena enkrat za vselej 

V spreminjajoči se dobi, v kateri živimo, čutimo težave in določeno utrujenost pri delovanju demokracij. Demokracija ni nikoli za vedno pridobljena. Nasprotno. Danes moramo usmeriti svoj pogled in pozornost na to, kar se dogaja okoli nas, v vse bolj globaliziranem in povezanem svetu. Poleg ponovnega pojava neokolonialističnih in neoimperialističnih skušnjav, nove geopolitične spremembe poganjajo tudi hitrost rasti prej manj razvitih držav, nastajajo ozemeljske, etnične in verske napetosti, ki neredko vodijo v dramatične vojne.  

6. Demokracija ni le vladavina ljudstva, ampak tudi vladanje za ljudstvo 

Msgr. Adriano Bernareggi je v svojih sklepih za socialni teden leta 1945 s citiranjem Jacquesa Maritaina trdil, da v Evropi nastaja novo krščanstvo.  Enotnost, ki jo je bilo treba doseči v sodobnih civilnih skupnostih, ni imela več duhovne podlage, temveč skupno dobro, ki je moralo temeljiti prav na neizpodbitnem dostojanstvu človeške osebe. Ta zavest je bila podlaga za obdobje miru na evropski celini. Takratni bergamski škof je nadaljeval, da demokracija ni le vladavina ljudstva, ampak vladanje za ljudstvo. Reševanje demokratičnega primanjkljaja se mora začeti prav tu.  

7. Oblikovanje trdne evropske suverenosti 

Če je bila v preteklosti demokracija osredotočena v države, ki so si pogosto nasprotovale ter imele toge in nepremostljive meje, je danes na celini, ki je zibelka demokracije, treba zgraditi trdno evropsko suverenost, ki bo povezala države članice in jim dala konkretno in ne iluzorno vsebino.  

8. Oblikovanje vizije skupnega dobrega

Izvajanje demokracije, kot smo videli, ni omejeno zgolj na proceduralni vidik, niti se ne zaključi zgolj z neodtujljivim izražanjem volilne pravice v volilni skrinjici. Predpostavlja prizadevanje za oblikovanje vizije skupnega dobrega, v kateri se – ker sta neločljivi – spretno prepletajo svoboščine posameznika in družbena odprtost, dobro svobode posameznika in skupno dobro človeštva. 

9. Nove ograje so vedno na preži in spodkopavajo temelje družbenega sožitja

Potrebno se je soočiti z zgodovino, se soočiti z zdravstvenim stanjem nacionalnih in nadnacionalnih institucij ter politično organizacijo družbe. Kaj nam lahko pomaga? Iskanje in podajanje odgovorov, ki upoštevajo politične in socialne pravice narodov, ki sodelujejo pri opredeljevanju skupne prihodnosti. 

10. Omejitev odločanja večine 

Minimalni pogoji demokracije so zahtevni, pravi Norberto Bobbio: vsesplošnost in enakost volilne pravice, njena svoboda, pluralnost izbire, vloga izvoljenih in nenazadnje omejitve odločanja večine v smislu, da večina ne sme kršiti pravic manjšin. Demokracija „večine“ bi bila po definiciji nepopravljivo protislovje zaradi zmede med vlogami vseh segmentov družbe in slabe zaščite dejanskega stanja pravic in svobode. 

11 Biti pismeni v demokraciji 

Naloga zagotavljanja soudeležbe vseh v življenju družbe in njenih institucijah se nikoli ne konča. Vsako generacijo čaka preizkušnja „pismenosti” v udejanjanju demokracije. Ta preizkus je danes, v današnji tehnološki družbi, bolj zapleten kot kdaj koli prej. 

 „Boriti se, da ne bi bilo ‘nepismenih v demokraciji’, je primarni, plemeniti cilj, ki zadeva vse nas. Ne le tistih, ki nosijo odgovornost ali izvajajo oblast. Po definiciji je demokracija izvajanje vladavine od spodaj, povezana je z življenjem skupnosti, saj demokracija pomeni hoditi skupaj“, sklene svoje misli Mattarella. 

 Avtorica: Andreja Snoj Keršmanc