Če so mladi tiho, jim postavi boljše vprašanje!

Objavljeno: 10. maja 2024

Komunikacija z mladimi je v mladinskem delu ključnega pomena. Pogosto se mladinski delavci znajdemo pred izzivom, ko poskušamo z mladimi vzpostaviti globlji dialog, dobimo pa le molk ali preproste, enobesedne odgovore. Tudi če menimo, da je v takšnih trenutkih večina odgovornosti za slabo komunikacijo na mladi osebi, se velja vprašati: »Kaj pa lahko za boljšo komunikacijo med nama storim jaz?« Morda lahko postavite boljše vprašanje!

Vprašanja niso zgolj orodje za pridobivanje informacij. Moč imajo, da odprejo prostor za izražanje ali morda za nadaljnje učenje. S postavljanjem vprašanj lahko ikažemo tudi zanimanje za drugega. Poleg tega nam omogočajo, da raziskujemo, zakaj nekdo razmišlja na določen način. Vendar niso vsa vprašanja enako učinkovita.

Močna vprašanja

Močna vprašanja spodbujajo sogovornika k razmišljanju in globljim odgovorom. Nasprotno pa šibka vprašanja onemogočajo iskrene in svobodne odgovore. Nekatera vprašanja vsebujejo močne predpostavke, s katerimi se drugi ne strinja. Naletimo lahko tudi na tako imenovana “zvijačna vprašanja” (ang. “gotcha questions”), katerih namen je sogovorniku predočiti, da se moti, ali ga celo osmešiti. Takšna vprašanja v mladinskem delu niso koristna, saj namesto dialoga ustvarjajo nezaupanje.

Značilnosti močnih vprašanj

Da bi tisti, ki v neformalnih okoljih delamo z mladimi, lahko z njimi spodbujali poglobljen dialog, je smiselno razumeti nekatere lastnosti močnih vprašanj. Nekatere navajamo tukaj.

1. Odprtost: Močna vprašanja so odprta in omogočajo široke in poglobljene odgovore. Zaprta vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti z »da« ali »ne«, tega ne omogočajo. Na primer, namesto da vprašate »Ali ti je ta projekt všeč?«, raje vprašajte »Kaj ti je pri tem projektu najbolj pritegnilo pozornost?«.
2. Relevantnost: Vprašanja naj bodo povezana s situacijo ali izkušnjami mlade osebe. Če se mladi ne morejo povezati z vprašanjem, tudi globina vprašanja ne bo imela učinka. Pomembno je, da izhajamo iz njihovega pogleda in jih vprašamo nekaj, kar je zanje smiselno in aktualno.
3. Jasnost: Močno vprašanje mora biti jasno in razumljivo. Nejasnost lahko bo zmanjšala njegov učinek, saj bo sogovornik več časa porabil za razmišljanje o tem, kaj vprašanje sploh pomeni, kot pa o tem, kako nanj odgovoriti.
4. Spodbujanje refleksije: Močna vprašanja pogosto vabijo k introspekciji. Mladim pomagajo, da poglobijo razumevanje svojih čustev, prepričanj in motivov. Vprašajte na primer: »Kako se počutiš glede te odločitve in zakaj?«.
5. Radovednost: Vprašanja, ki vzbudijo radovednost, lahko spodbudijo mlade k raziskovanju, učenju in iskanju odgovorov. Takšna vprašanja ustvarjajo okolje, kjer se mladi počutijo spodbujeni, da raziskujejo svet okoli sebe.
6. Spodbujanje k akciji: Močna vprašanja pogosto motivirajo k spremembi ali mlade motivirajo, da na določenem področju nekaj storijo. Na primer: »Kaj lahko narediš drugače, da boš v prihodnje uspešnejši?«.
7. Globina: Močna vprašanja ne ostanejo na površju, temveč raziskujejo globlje pomene in podlago za razmišljanje. Tako pomagajo mladim razmišljati o globljih vprašanjih o sebi in svetu okoli njih.
8. Ob pravem času: Pravo vprašanje ob pravem času ima lahko globok učinek. Tudi najbolj premišljeno vprašanje lahko izgubi svojo moč, če je postavljeno ob nepravem času. Zato je pomembno začutiti, kdaj je mladostnik pripravljen na pogovor.

Zaključek

Če torej v komunikaciji z mladimi naletimo na tišino ali kratke odgovore, je morda čas, da premislimo, kakšna vprašanja postavljamo. Morda nismo zadeli pravega trenutka? Morda pa so naša vprašanja preveč nejasna.

Mladinski delavci in delavke imamo pri tem pomembno nalogo. Mladi so iz primarne družine in iz vrstniškega okolja navajeni določenih oblik komunikacije. Vprašanje, ki bo drugačno, spodbudno, odprto, je morda lahko le nekaj malega, a na dolgi rok močno vpliva na razmišljanje mlade osebe.

Tags: študijski krožek