Migracije in medkulturni odnosi

Objavljeno: 5. februarja 2008

Vabljeni strokovnjaki so poudarili, da je človeška migracija zapleten fenomen, ki ga ni mogoče interpretirati brez poznavanja političnih, gospodarskih, pravnih, religioznih, družbenih in kulturnih aspektov tako v državi gostiteljici kot v državi izvora.

Na pustni torek, 5. februarja se je na Rakovniški 6, odvila Diskusijska kavarna, Migracije in medkulturni odnosi. Po uvodni glasbeni točki dijaka škofijske klasične gimnazije, Gregorja Palovšnika, je prevzel besedo p. dr. Robin Schweiger. Dejal je, da postaja Evropa s šengensko mejo kot nekakšna trnjeva v obljubljeno deželo, ki jo v stiski skuša doseči veliko ljudi. V Sloveniji imamo v Postojni (Center za tujce – ilegalni prebežniki) in v Ljubljani (Azilni dom – prosilci za azil). V Postojni pribežniki (bodisi iz ekonomskih vzrokov ali političnih razlogov), ki jih je pri nas ujela policija brez veljavnih dokumentov čakajo, da jih po ugotavljanju njihove identitete vrnejo v njihove matične države.Jezuitska služba za begunce (Jesuit Refugee Service, JRS) je mednarodna katoliška organizacija, katere poslanstvo je pomoč tistim beguncem, kijo najbolj potrebujejo je p. Schweiger še dodal.

Ga. Marija Šterbenc, namestnica direktorja na agenciji za tehnološki razvoj RS je poudarila, da je mobilnost kadrov še posebej pomembna v tistih panogah, kjer je nekega profila na tržišču manj. Spet na drugi strani pa tudi tam, kjer se pojavijo presežki delovne sile zaradi prestrukturiranja. Trg delovne sile je Sloveniji v nekaterih panogah malo podhranjen: ročni poklici, razni obrtniki, celotne storitvene dejavnosti in naravoslovci v širšem smislu. Kadar govorimo o globalizaciji, govorimo o preglednosti neke stvari, o zaokroženi celoti.  Povezano s tem lahko pričakujemo, da bo kljub globalizaciji, mobilnost kadrov še večja, da bo "premakljivost" kadrov še uspešnejša. Zaradi nujnosti zmanjševanja stroškov in večje preglednosti je prav, da je mobilnost kadrov pozitivno sprejeta in upoštevana, tako s strani delodajalcev, kot delojemalcev, je dejala.

Ga. Branka Ranislav je akreditirana novinarka (pooblaščena, da zastopa interese svoje države Srbije v tuji državi Sloveniji) meni, da je Slovenija z vstopom v EU postala zelo odprta družba. Dati ljudem možnosti, da se izkažejo po svojih sposobnostih se ji zdi zelo pomembno in ključno pri asimilaciji posameznika v novo družbo. Diskusijsko kavarno smo zaključili kot se za pustni torek spodobi ob slastnih krofih in klepetu.

{gallery}galerije/08/DK_MIG{/gallery}