Okrogla miza “Narodna sprava: od ideologije k posamezniku”, Ljubljana, 10. 12. 2014 ob 19.00

Objavljeno: 3. decembra 2014

Socialna akademija skupaj s pobudo Resnica in sočutje 1945–2015, štirinajstdnevnikom Pogledi in spletnim magazinom Časnik organizira in vabi na okroglo mizo z naslovom Narodna sprava: od ideologije k posamezniku, ki se bo odvijala v ljubljanski Kazini na Kongresnem trgu v sredo, 10. decembra 2014, ob 19.00.

Na okrogli mizi, ki jo bo povezoval dr. Tomaž Erzar, bodo sodelovali:

• ddr. Verena Vidrih Perko, arheologinja, pesnica, publicistka,
• Uroš Šušterič, gost v oddaji Pričevalci, ki jo pripravlja Jože Možina,
• Jože Bartolj, urednik na Radiu Ognjišče.

Okrogla miza želi: 

• ponuditi odprt prostor za pogovor in odkrivanje novih, še neprehojenih poti pri iskanju sprave,
• sporočiti, da je bolečina posameznikov legitimna, da se je potrebno z njo soočiti tudi na družbeni ravni ter da je pomembno, da se tem posameznikom nudi pomoč pri soočanju z njo,
• spodbuditi nov proces soočanja z narodno identiteto z namenom vzpostavljanja novih ravnotežij v slovenski družbi.

Vsebinska izhodišča

Vprašanje narodne sprave ostaja eno od ključnih odprtih vprašanj sodobne slovenske družbe. Kljub nekaterim poskusom je v letih po osamosvojitvi Slovenije še vedno mogoče opaziti črno-belo vrednotenje tega vprašanja. Če poenostavimo: na enem polu slovenske družbe velja prepričanje, da se s (to) preteklostjo ni smiselno ukvarjati, da so zadeve take, kakršne so (bile), medtem ko drugi pol vztraja, da lahko Slovenija naredi korak naprej v bivanjskem in razvojnem smislu samo v primeru, da se o dogodkih med in po drugi svetovni vojni vodi proces dialoga, ki naj bi pripeljal do sprave v najširšem pomenu besede.

Kot rečeno, nekateri koraki so bili v preteklih dveh desetletjih že narejeni. O vprašanjih, ki so bila dolga desetletja po drugi svetovni vojni prepovedana tema, se javno govori. Opravljeno je bilo simbolno spravno dejanje, ki pa se žal ni dotaknilo resničnih občutkov posameznikov. Napisanih je bilo veliko kakovostnih razmislekov in teoretičnih izhodišč, ki lahko pomagajo pri iskanju novih (skupnih) dogovorov. Za skupno mizo so bili soočeni razmisleki ene in druge strani. Vse to govori o tem, da se kot narod – vsemu navkljub – zavedamo pomembnosti pogovora o tem vprašanju v zavedanju in da pometanje problema pod preprogo problema ne odpravlja.

Toda, kaj je šlo v preteklosti narobe, da smo danes tu, kjer smo? Izpostavljamo tezo, da leži temeljna napaka ob vprašanju sprave v slovenskem narodu – to napako ponavljamo še danes – v dejstvu, da smo dovolili, da je postalo vprašanje sprave v prvi vrsti ideološko vprašanje. Dokler bo vprašanje sprave zgolj ali predvsem ideološki problem, je nerešljiv! Res je, da so v ozadju tudi različna (vrednostna) stališča vpletenih, toda za dosego narodne sprave je ključno, da dobi doživljanje krivic na osebni ravni ljudi, ki so bili z dogajanjem po drugi svetovni vojni osebno prizadeti (kot žrtve ali kot storilci), domovinsko pravico tudi v javnem diskurzu.

Tags: dialog, okrogla miza, sočutje, sprava, spravni proces