Predelati ali pozabiti?

Vprašanja dobro premislijo in po vrsti poskušajo nanje odgovoriti.

(30 min) Udeleženci dobijo list papirja, na katerem naredijo dva stolpca. V prvega pišejo, kakšne so posledice, ko ne odpustim, kako se takrat počutim, in v drugega, kadar odpustim. Udeleženci naj si vzamejo čas in skrbno premislijo, nato sledi razprava o napisanem. Na začetku se govori o posledicah, ko ne odpustimo, udeleženci po vrsti povejo, kaj so napisali, zakaj so takšnega mnenja ali imajo konkretno izkušnjo iz življenja (izkušnja ni obvezna, če kdo ne želi). V drugem krogu vsak pove, kaj meni o tem, ko odpustim, zakaj je takšnega mnenja, izkušnja iz življenja. Na koncu pridemo do zaključka, da je dobro odpuščati, da to naredi človeka svobodnega, a da ni vedno lahko.

Refleksija o filmu in odlomku:

– Kaj se je zgodilo v filmu in kaj v odlomku?
– Ali se zdi kdaj odpuščanje »nepravično«? (prilika o izgubljenem sinu)
– Ali je težko odpustiti? Zakaj?
– Ali je odpuščanje obvezno? Zakaj ja/ne?
– Ali moram z osebo, ki ji odpustim imeti naprej enak odnos?
– Ali odpustiti pomeni pozabiti?
– Komu je težje odpustiti prijatelju ali tujcu?

Svetopisemska zgodba o izgubljenem sinu in/ali pesem Crni sin.

(25min) V skupinah po 5 naj se pogovorijo, zakaj so to fotografijo izbrali, kaj jim govori in katero travmo za njih predstavlja. Izdelajo naj plakat o izbrani vsebini. Če jim pogovor ne steče, ga lahko spodbudite z listki s podvprašanji:

– O čem vam govori fotografija?
– Kakšne travme lahko izbrana tema povzroči?
– Kakšni so morebitni vzroki, dogodki, ki lahko privedejo do te travme?
– Katero ranljivo skupino se to dotika?
– Poznate koga, ki trpi zaradi podobne vsebine?
– Kaj bi lahko »mi« naredimo, da preprečimo vzroke oziroma kako lahko omilimo posledice?
– Poskusi se vživet v vlogo obeh strani (tisto, ki je tebi bližje in nasprotujoči tabor) ter poišči argumente za in proti?

(5 minut) Čas za dokončanje plakatov in pripravo predstavitve.

PREDSTAVITEV

(5–15 minut) Usedemo se nazaj v krog in skupine predstavijo svoje delo, vsaka ima na voljo dve minuti. Po predstavitvi imajo ostali možnost, da kaj vprašajo, pripomnijo, izrazijo svoje mnenje.

ZAKLJUČEK

(15 min) S skupino poskušamo najti skupne točke vseh prikazanih tem. Ali vidijo podobnosti med predstavljenimi temami? Kaj lahko vsi prispevamo, da preprečimo nastajanje travm? Kaj lahko naredimo kot družba ali posameznik, da bomo poiskali skupen jezik in lažje premostili razlike med nami.

Izjave preberemo na glas, eno za drugo, vmes pa pustimo nekaj časa, da lahko udeleženci v miru razmislijo in se odločijo.

Stopi korak naprej, če …
1. … se lahko poistovetiš z eno stranjo (partizani, domobranci, četniki, fašisti, nacisti).
2. … lahko odkrito poveš, za katero stran si, brez da bi ti kdo zato stregel po življenju.
3. … imaš dovolj hrane za preživetje.
4. … boš poskrbel za nemškega dojenčka, ki ga najdeš ležati ob cesti.
5. … ne rabiš bit vsak dan v strahu za svoje življenje.
6. … bi se uprl ukazu: ubij soseda, četudi bi s tem ogrozil svoje življenje.
7. … si lahko s svojo družino.
8. … si ob koncu vojne zaživel normalno življenje.
…

Udeleženci naj pogledajo okoli sebe, kje stojijo v prostoru. Kje stojijo drugi? Nato vsak udeleženec po vrsti pove, katera je njegova vloga. Sledi vprašanje »kdo ima še podobno vlogo« (lahko stojijo skupaj ali čisto narazen). Nato rečemo, naj se vsi stresejo in s tem otresejo svojih vlog (zelo pomembno je da se fizično otresemo te vloge). »Sedaj ste spet vi.«

(30 min) Nato se postavimo nazaj v krog, kjer naredimo refleksijo. Če imamo možnost več trenerjev, je bolje, če jo lahko naredimo v 2–3 skupinah.

Refleksija oziroma pogovor o občutkih in iskanju skupnega imenovalca med vsemi vlogami:

– Kako si se počutil v svoji vlogi?
– Kako si se počutil, ko si bil bolj spredaj oziroma bolj zadaj od ostalih?
– Kaj so ti predstavljale različne pozicije v prostoru?
– Več ljudi je imelo isto vlogo kot ti, pa so stali na različnih mestih. Kako to?
– Najdemo kaj skupnega vsem vlogam?
– Kako gledaš na situacijo, v katero je bila pahnjena tvoja vloga?

2. 30-letna poročena ženska s Pohorja je pri partizanih ranjenega moža pritihotapila domov ter ga sedaj skriva v skrivni kletni sobi.

3. 20-letni fant, ki se je zaradi strahu pred poboji partizanov pridružil vaški straži in vsako drugo noč 12 ur straži v vaškem gasilnem domu.

4. 60-letna vdova, ki so ji Nemci zasegli hišo in en del preuredili v vojaški štab. Starejšega sina so ji mobilizirali v nemško vojsko za na rusko fronto in če ne bo sodelovala, bodo tja poslali tudi njenega mlajšega sina.

5. Bolničarka stara 21 let, ki je sprva skrbela za partizane, sedaj pa skrbi za ranjene četnike štajerskega bataljona.

6. 22-letnemu fantu iz Šentjošta so partizani pobili celotno družino, zato se je pridružil domobranski postojanki v župnišču, kjer vsak dan čuva svoje preživele sovaščane.

7. 25-letno žensko iz Zaloga so obtožili sodelovanja s komunisti, ker je njen brat odšel v partizane, zato so jo poslali v koncentracijsko taborišče v Dachau.

8. Kočevski Nemec star 58 let, ki že celo življenje živi na Kočevskem, se je prisiljen preseliti na ozemlje nacistične Nemčije v Brežice, kjer se je naselil v hišo izgnanih Slovencev. Pogrešal je svojo vas in sosede. Po koncu vojne so ga izgnali iz Slovenije.

9. 32-letni partizanski kirurg v bolnici Franja, ki vsak dan nesebično rešuje življenja ranjenih partizanov.

10. Liberalni župan (65-letni) iz Škofje Loke, kjer so tako partizani kot domobranci, in dela vse zato, da bi jih rad zaščitil pred nasiljem komunistov, fašistov in nacistov.

– Kaj so sestavine za vzpostavitev dialoga?
– Kje vidijo povezavo težave pri vzpostavitvi dialoga med nasprotno mislečimi v slovenski družbi?
– V kolikšni meri se jih te travme in delitve dotikajo in vplivajo na njihovo odprtost za dialog z drugače mislečimi?
– Kaj bi potrebovali, da bi premestili te težave in vzpostavili dialog?

(10 min) Zaključek, povzetek delavnice in zahvala

Pogovor o dialogu, kaj so ugotovili pri pripravi plakatov; navežemo na celotno delavnico: kaj so izvedeli novega in kaj lahko mi sami naredimo, da izboljšamo dialog v slovenski civilni družbi.