Slovenci med nacionalno in evropsko identiteto

Objavljeno: 25. februarja 2008

Diskusijska kavarna, ki se je odvila v torek, 25. februarja, v Galeriji Družina v Ljubljani, je bila posvečena vprašanju razlikovanja med nacionalno in evropsko identiteto. Na njej so kot osrednji gostje nastopili sekretar odbora Državnega zbora za zadeve Evropske unije dr. Zvonko Bergant, evropska poslanka Ljudmila Novak ter diplomirani geograf in absolvent politologije Luka Planinc. Ob tej priložnosti je bila tudi predstavljena knjižica dr. Zvonka Berganta z naslovom "Slovenci med nacionalno in evropsko identiteto".

Dr. Zvonko Bergant je v uvodnem nastopu pojasnil problematiko razlikovanja med obema identitetama, ali naj se bolj poudarja enotnost ali različnost. Opozoril je, da so v preteklosti vladarji enačili krščanstvo kot vezno tkivo evropske identitete. Opozoril je tudi na dejstvo, da ob razpravi o Lisbonski pogodbi nobena država ni sprožila vprašanja o tem, kaj je sploh vred-nostna podlaga Evrope oz. Evropske unije. Problematično je tudi enačenje med zahodno in evropsko identiteto.

Ljudmila Novak je dejala, da se bodo v Evropski uniji vsi dobro počutili, dokler se ne bodo počutili ogrožene. Vendar pa nam do prave evropske zavesti še veliko manjka. Evropsko iden-titeto sicer močno zaznamuje skupna valuta, schengenska meja ter velika mobilnost, zlasti med študentsko populacijo. Problem pa je, ker mnoge nacionalne vlade krivdo za mnoge težave in neuspehe valijo na institucije Evropske unije, poleg tega pa tudi v Evrop-skem parlamentu obstajajo evroskeptični poslanci, ki so zelo glasni in preko medijev dajejo vtis, da celoten evropski parlament deluje proti Evropski uniji.

Luka Planinc je o evropski in nacionalni identiteti spregovoril na podlagi svojih izkušenj s potovanj ter študijske izmenjave preko programa Erasmus. Kot edini Slovenec je potoval v skupini mladih iz 21 različnih držav in zastopal svojo državo, pri tem pa se srečeval s pro-blemom slabe prepoznavnosti Slovenije. Po njegovem opažanju Slovenci navzven z velikim navdušenjem predstavljamo lastno državo. Omenil je tudi, da Slovence mnogi vidijo v kon-tekstu nekdanje Jugoslavije.

Po diskusiji udeležencev s strokovnjaki smo uradni del zaključili  ob prigrizku in rujni kapljici.