Natalija Brodar: Moji utrinki s snemanja Ugovora vesti

Objavljeno: 3. junija 2016

Ta dogodek je bil moj prvi stik s snemanjem filma. Prvo takšno srečanje s kamero. Že je bil z menoj posnet intervju, a da sem imela pravo vlogo, da sem igrala v filmu – to je moja prva izkušnja. Vsekakor bi jo zopet ponovila. Prepustila sem se režiserki. Ona že ve, kaj dela, kajne? Nisem se želela vtikati v njeno delo. Mogoče je bila zato bolj osamljena pri tem delu, a ni se mi zdelo prav, da jo motim s svojimi domislicami tistega trenutka. Ona je tista, ki ve – kaj in kako je prav. Ni mi žal, da sem se držala zadaj – čeprav vedno pritaknem svoj nos, kamor ni treba. S končnim izdelkom sem zadovoljna. Moja pričakovanja in rezultati so vezani name in mojo vlogo, ki je ne morem oceniti kot najboljše, tisto kar so pokazali drugi, pa se mi zdi fantastično. Kot da so vsi vedeli kaj delajo – razen mene.

Prišla sem v ekipo kot zadnja igralka. Brez predhodnega znanja, vedenja o čemerkoli v zvezi s scenarijem ali snemanjem filma. Zanimivo. Biti pozoren na svetlobo, kote, obraze, sence, vreme, obleke… Name je naredilo velik vtis. Na kaj vse moraš misliti, se vnaprej pripraviti, vedeti kaj želiš, kaj mora priti iz tega, da bo končni učinek tak, kot želiš, da je. Da je sporočilo jasno.

S s. Andrejo Čakš snemati ni bilo težko. Snemanje je bilo predvsem zanjo fizično in psihično naporno. Poleg domačih so sodelovali tudi tuji snemalci – mlada ekipa in delo z vsemi nami ni bilo lahko. Njeno potrpežljivost, vztrajnost, pozitivno voljo občudujem. Imam razlog za to.

Vesela in hvaležna sem, da sem spoznala takšno osebo, ki mi je lahko vzor, da sem bila del ekipe, s katero je sestra Andreja delala.

s. Andreja – hvala!

Natalija Brodar