»Evropa je zaspala!«
Objavljeno: 17. februarja 2014
Tako se je glasila ugotovitev ene izmed udeleženk pogovornega večera z naslovom »Moja evropska zgodba« v Slovenj Gradcu, 14. februarja 2014, na katerem smo se pogovarjali o tem, kaj nam je Evropska unija prinesla v desetih letih članstva, kakšni so naši spomini na čas pred pridružitvijo, česa nas je morda strah in kaj od EU-ja pričakujemo v prihodnje.
Gosta pogovornega večera – evropska poslanka dr. Romana Jordan ter Ivan Gačnik, predsednik Kolpingovega združenja Slovenije in dejaven občan Slovenj Gradca – sta uvodoma predstavila vsak svojo »evropsko zgodbo«. Preden je dr. Jordanova leta 2004 postala evropska poslanka, je delovala kot raziskovalka na področju jedrske fizike in že takrat je imela mednarodne stike. Delo v mednarodnem okolju po njenem mnenju prinaša odprtost in sproščenost. V času pridruževanja Slovenije EU-ju se je dejavno zavzemala za vključitev v evropske integracije. Ko je začela z delom v Evropskem parlamentu, je doživela odprtost poslanskih kolegic in kolegov iz starejših držav članic, še zlasti iz Nemčije. Skupina poslancev iz Nemčije je tako npr. Sloveniji odstopila mesto v odboru za industrijo, ki je zelo pomemben in zaželen odbor pri poslancih. To mesto je nato dobila prav dr. Jordanova. V zadnjem času evropska poslanka opaža, da so problemi in strahovi v zvezi EU-jem predvsem v Sloveniji, saj ni opaziti napredka kot npr. v drugih državah, ki so v zadnjih letih prav tako zašle v težave (Irska, Španija). Poleg tega tudi solidarnost v EU-ju ni neomejena, kar čedalje bolj izražajo predstavniki držav, ki dajejo pomoč in v zameno zanjo pričakujejo tudi konkretne rezultate.
Evropska zgodba Ivana Gačnika se je začela konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je tudi v takratni Jugoslaviji vladala gospodarska kriza in je oblast omogočila ljudem, da so se na delo odpravili v tujino. Gospod Gačnik je tako nekaj let preživel v Nemčiji kot gostujoči delavec oz. Gastarbeiter. Ko se je vrnil, si je ustvaril družino in zgradil hišo. V družbeno življenje in politiko se je dejavno vključil po demokratičnih spremembah. Bil je občinski svetnik in med drugim je svoj čas posvetil tudi razjasnjevanju povojnih pobojev na območju Slovenj Gradca v okviru posebne občinske komisije. Vključil se je tudi v mednarodno Kolpingovo združenje, katerega predsednik je danes.
Po uvodnih spodbudah so se udeleženke in udeleženci pogovornega večera v treh omizjih med seboj in z gostoma pogovarjali o svojih »evropskih zgodbah«. Starejši so se spominjali časov pred demokratičnimi spremembami, ko je bilo možno prestopati državne meje in iti po nakupih ali na obiske k sorodnikom. »Takoj, ko sem prestopil mejo, sem se počutil svobodnega,« je povedal udeleženec, ki ima sorodnike v Franciji. »Ko sem prišel nazaj, sem točno vedel, kaj lahko in kaj ne smem na glas povedati,« je še dodal. To je bilo še posebej pomembno, če si hotel napredovati v javni službi. Mnogi so omenili tudi nelagodje ob prestopanju meje, saj so miličniki in cariniki vse strogo preverjali.
Z vstopom Slovenije v EU smo po mnenju udeležencev predvsem dobili varnost (tudi pravno), možnost svobodnega gibanja, zaposlovanja in izobraževanja, dobili smo enoten denar, na voljo so možnosti za razne podpore projektom iz evropskih skladov. Udeleženci so izrazili tudi mnenje, da so slovenski evropski poslanci za razliko od slovenskih bolj dosegljivi. Kljub mnogim pozitivnim stranem EU-ja je bila udeležba na dosedanjih evropskih volitvah dokaj nizka. Udeleženci pogovornega večera razloge za to vidijo v nezanimanju in apatičnosti večine prebivalcev. Eden izmed udeležencev pogreša vizijo nadaljnjega razvoja EU-ja, predvsem v luči nadaljnje modernizacije proizvodnje in posledičnega pomanjkanja delovnih mesti, ter človeka, ki bi to vizijo poosebljal.
Prijeten večer smo zaključili z neuradnim delom ob prigrizku in pijači.
Vabimo vas, da si prispevka obeh gostov ogledate v spodnjem videoposnetku.
Foto: Laura Ružman
publikacij
podprite nas 823
naročnikov
všečkov 3040
naročnikov 682
sledilcev