EVS v Božičkovem mestu

Objavljeno: 5. oktobra 2018

Finci so zelo ponosni na svojo naravo in pohodi so priljubljena oblika rekreacije. Vsaka pohodna pot ima vnaprej pripravljena mesta za kratke postanke.

Moja pustolovščina se je začela slabo leto nazaj, ko sem se odločila, da želim sodelovati v prostovoljnem delu. Po dolgotrajnem iskanju sem izvedela za EVS, ki se je izkazal za enkratno priložnost … predobro, da bi jo spustila iz rok. S pomočjo prijateljev in Facebooka sem naletela na oglas za program na Finskem. Ne kjerkoli na Finskem, ampak na samem severu, kjer prebiva Božiček. Če me že sama lokacija ni dovolj navdušila, je opis programa opravil svoje delo. Takoj sem se prijavila in hitro dobila odgovor. Par mesecev kasneje, po nekaj opravkih in sestankih, sem se z dvema kovčkoma odpravila na pot.

Tako sem s prvim marcem prispela v Rovaniemi, umirjeno mestece na severu Finske. Delavci v gostujoči organizaciji so me toplo sprejeli in mi takoj postregli s kosilom po dolgem potovanju. In verjemite, je bilo dolgo potovanje. Iz Slovenije do severa Finske ti vzame potovanje cel dan. Po kosilu so me odpeljali do stanovanja, ki si ga delim še z eno prostovoljko iz Francije, in s tem se je začelo moje enoletno prostovoljno delo v Božičkovem mestu.

Sedaj po sedmih mesecih vam lahko že kar podrobno predstavim program, ki poteka pod okriljem mestne mladinske organizacije v sodelovanju z Rdečim križem.

Dvakrat na teden pomagam pri varstvu predšolskih otrok beguncev, medtem ko so njihovi starši na obveznih učnih urah finščine. Moja kolegica pa namesto tega sodeluje pri klubu za ženske iz družin beguncev, kjer se učijo uporabnih veščin za življenje v novem okolju. Predvsem so te dejavnosti, ki jih organizira Rdeči križ, posvečene temu, da se begunci družijo med sabo in si tako malo razgibajo otožen vsakdan. Poleg tega sodelujem pri organizaciji mednarodnega kluba, kjer se zbirajo predvsem mladi odrasli iz celega sveta, tako Finci kot begunci in študenti na izmenjavah.

Pod mladinsko organizacijo, ki je odgovorna za izvedbo mojega programa, sem sodelovala že pri mnogih projektih in prireditvah. Vendar je moja glavna naloga, da sem prisotna v mladinskih centrih ter pomagam mladino obveščati o možnosti udeležbe na izmenjavah in prostovoljnem delu. Vsaj enkrat na teden se pridružim enemu izmed mladinskih delavcev v centru, ki je malce oddaljeno od mesta, kjer so želeli poleg njega še žensko prisotnost. Čeprav so Finci zadržani do tujcev in malce sramežljivi, se počasi odpirajo moji prisotnosti. Skoraj vsi razumejo angleško, kar pomeni, da ni jezikovne ovire pri komunikaciji. Poleg tega smo s septembrom začeli nov projekt, ki ga vodiva in organizirava z drugo prostovoljko iz programa, in je namenjen spoznavanju različnih načinov potovanja od prostovoljnega dela, študijskih izmenjav itd.

Čeprav imam pred sabo še samo pet mesecev, verjamem, da se bom še veliko novega naučila in se vrnila v Slovenijo polna novih izkušenj in vznemirljivih doživetij.

Avtor: Špela Žerjav

Tags:


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1